Pokljuka je slikovita visoka kraška planota, ki je prekrita s prostranimi gozdovi, na vzhodnem delu Triglavskega narodnega parka. Je največja planota med planotami Julijskih Alp in se razteza na nadmorski višini med 1200 in 1500 metri.
Planoti dajeta ledeniška preoblikovanost in planinsko gospodarstvo povsem alpski videz. Med kraškimi oblikami so najbolj značilne jame, brezna in konte. Ostanki ledenikov so talne morene, kjer so kasneje nastali grbinasti travniki.
Zaradi apnenčeve podlage je površinske vode zelo malo, večina vode tudi hitro ponikne in se nevidno pretaka po obsežnih podzemnih sistemih. Ob vznožju planote, na stiku z neprepustnimi kameninami, podzemna voda privre na dan v mnogih velikih kraških izvirih.
Največje bogastvo planote predstavljajo gozdovi. Zaradi kuhanja oglja za potrebe železarstva so porabili večinoma vso bukovino, zaradi tega danes prevladuje večinoma smreka. Danes se smrekov les uporablja v glavnem kot stavbni les, bukov pa za kurjavo.
Povsem prvobitne so na Pokljuki zamočvirjene doline nekdanjih ledeniških odtokov. Tukaj so se razvila šotna visoka barja, ki se uvrščajo med najbolj južna v Evropi. Barja so območja stalno stoječe vode z nekaj decimetrov ali metrov debelo plastjo šote, ki jo preraščajo šotni mahovi.
Proces njihovega nastanka se je pričel po zadnji poledenitvi. Ko se je umaknil ledenik, so za njim ostala jezerca. V tisočletjih so se postopoma napolnila z različnimi organskimi ostanki vodnih rastlin, ki so se naseljevale v jezero.
Vse bolj kisla voda je omogočala, da so uspevale in se razvijale le določene rastline. Najbolj pogosti so bili šotni mahovi, ki še sedaj prevladujejo na površini barja. Šotni mahovi na vrhu priraščajo, v spodnjem območju pa oglenijo.
Površina se zaradi tega dviguje in na podlagi tega se barja imenujejo tudi visoka. Za barje je poleg kisle podlage značilno veliko temperaturno nihanje in pomanjkanje hranil, ki so se mu rastline prilagodile na različne načine.
Največji šotni visoki barji sta barje Šijec in Veliko Blejsko barje, ki se razprostirata na obeh straneh ceste Mrzli Studenec – Bohinj. Lepo razvito in za ogled opremljeno je tudi barje pri čudoviti planini Goreljek.