Thermana Laško

Zdravilišče Laško je eno najbolj sodobnih centrov zdravstvenega in wellness turizma, katerega termalna voda je pomagala mnogim ljudem ponovno vzpostaviti zdravje ter ohraniti dobro počutje. Moč laških vrelcev je bila poznana že starim Rimljanom. Thermana Laško ima dva hotela kategorij štirih zvezdic in štirih zvezdic superior, ki ju odlikuje vrhunska opremljenost. Hotel Thermana Park Laško superior se nahaja v čudovitem naravnem okolju tik ob reki Savinji. V hotelu imajo na voljo 181 sodobno opremljenih sob in 7 hotelskih suit. Notranja in zunanja ureditev je moderna, nočitvene zmogljivosti pa dovršen...

Kartuzija Jurklošter

Kartuzija Jurklošter se nahaja v dolini Gračnice, ki je dobila ime po istoimenskem potoku. Kartuzija leži v razloženem naselju Jurklošter, v globoki tesni ob sotočju Lahomščice in Gračnice. Kraj se je do leta 1972 imenoval Mišji Dol. Jurklošter je poznan po znamenitem kartuzijanskem samostanu, ki ga je ustanovil krški škof leta 1667. Leta 1199 je bila kartuzija zaradi gospodarskih razlogov razpuščena, znova jo je v letu 1209 obudil vojvoda Leopold VI. Babenberški. Cerkev je bila zgrajena do leta 1227. Kartuzijanski samostan je bil izropan leta 1471 v turških vpadih. Cesar Ferdinand II. je leta 1591 ...

Rimske terme

Rimske terme se nahajajo v naselju Rimske toplice, ki spada v Občino Laško. Prve kadi ob termalnih vrelcih so zgradili Rimljani, ki so bili znani po tem, da cenijo počitek, mir in sprostitev. V pisnih virih se toplice prvič omenjajo v oglejski listini leta 1486. Toplice so bile že v 15. stoletju znane kot prijetno letovišče. Termalno kopališče je nastajalo v času od leta 1769 do 1845. V tem obdobju so našli rimske novce, več rimskih marmornatih žrtvenikov, ostanke zgradb in bazena. Kopališče je v sredini 19. stoletja dobila v last tržaška trgovska družina Uhlich, ki je utemeljila današnjo zdravilišk...

Laško - Staro mestno jedro

Laško je gospodarsko, upravno, kulturno, gospodarsko in geografsko središče Občine Laško. Kraj se kot trg prvič omenja leta 1227, mestne pravice pa je dobilo leta 1927. Od takrat se je razvijalo kot trgovski, industrijski, obrtni in turistični kraj. Staro mestno jedro se nahaja pod hribom Hum, od koder je čudovit razgled na mesto in okolico. V starem delu si lahko ogledamo mnoge znamenitosti, kot so cerkev sv. Martina, Marijin steber, rojstna hiša Ignacija Orožna – Herlahova hiša, Muzej Laško – Kislingerjeva hiša, Laški dvorec – Weichselbergerjev dvorec, Mestni magistrat – Pivnica Rotovž, Hotel Savinja ...

Šmihel nad Laškim - Cerkev sv. Mihaela

Cerkev sv. Mihaela se nahaja v naselju Šmihel nad Laškim. Podružnična cerkev na desni strani reke Savinje je bila zgrajena v letih med 1637 in 1641. Posebnost romarske božjepotne cerkve je pet oltarjev in dvostolpna zunanjost. Trije zlati oltarji so iz 17. stoletja. V stenah prezbiterija in ladje so visoka ter šilasto zaključena okna. V rezbarskem in kamnoseškem okrasju se prepletajo gotske in renesančne prvine. Cerkev sv. Mihaela spada med ambientalno najbolj pomembne kulturne spomenike v porečju reke Savinje. Cerkev je bila renovirana v letu 1884 in nato spet med leti 1987-1989, ko so osvežili njeno z...

Radeče - Staro mestno jedro

Radeče so zanimivo mesto pod pobočji zasavskega Kuma, v soteski Sopote in ob bregovih reke Save. Edinstvena geografska lega je tem krajem pustila poseben pečat. Gospodarski razvoj in življenje prebivalcev sta se stalno prilagajala naravnim danostim okolja. Kraj je prava zakladnica naravnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot ter etnografske zapuščine. V čudovitem starem mestnem jedru se nahajajo cerkev sv. Petra, dvorec Turn, hiša Trg 5 in 7 ter Radeška tržnica. Nadstropni hiši Trg 5 in 7 imata enotno petnajstosno fasado. Severni del zgradbe je iz 1825, južni pa iz druge polovice 19. s...

Radeče - Splavarjanje na Savi

Po reki Savi je včasih potekal živahen rečni promet. Ker so bile Radeče v tistem obdobju osrednje pristanišče na Savi, je zgodovina ljudi in kraja tesno povezana s splavarjenjem. Mnogim domačinom je ta dejavnost kar 500 let omogočala dostojno življenje. Splavarji, ki so opravljali spoštovan in zahteven poklic, so na svojih flosih prevažali večinoma les. Njihovo delo je bilo nevarno, saj so po reki Savi, Savinji in Donavi včasih pluli vse tja do Beograda in nato naprej do Črnega morja. S prihodom železnice leta 1862 je splavarska dejavnost začela počasi zamirati, vendar pa so šege, navade in flosarska ...