 | Celje - Staro mestno jedro |
 | Stari grad Celje |
 | Šmartinsko jezero |
 | Celje - Cerkev in Dom sv. Jožef |
 | Celjska koča |
 | Miklavški hrib |
 | Soteska Hudičev graben |
Stari grad Celje 
Trenutno
23
Jutri
20 30
20.06.2013
20 31
Stari grad Celje se nahaja v neposredni bližini mesta Celje. Do njega lahko pridemo peš iz mestnega jedra ali pa se pripeljemo po cesti do urejenega parkirišča pred gradom. Grad je nekdaj predstavljal največjo utrdbo na slovenskem prostoru. Zgradili so ga grofje Vovbržani v prvi polovici 13. stoletja. V prijetnejše stanovanjsko poslopje so ga preuredili Žovneški oziroma Celjski grofje v 14. stoletju, ki so zgradili tudi 23 metrov visok štirinadstopen stolp ter ga kasneje poimenovali Friderikov stolp. V kasnejših stoletjih se je njegova podoba in namembnost večkrat spreminjala. Stari grad Celje je leta 1803 kupil kmet Gorišek in ga uporabljal kot kamnolom. V last štajerskih deželnih stanov so njegove razvaline prišle sredi 19. stoletja. Leta 1882 so ustanovili celjsko Muzejsko društvo, ki si ves čas prizadeva za njegovo obnovo in vrnitev nekdanje podobe. Danes je Stari grad Celje eden izmed najbolj obiskanih točk v Sloveniji. V kavarni Veronika se lahko osvežite in uživate v grajskem vzdušju. Na gradu organizirajo tudi romantične poroke, ki lahko potekajo na razgledni ploščadi, prostorih galerije, zgornjem grajskem dvorišču, osrednjem grajskem dvorišču z vodnjakom ali v prostoru pri bivši krčmi. Grad je v poletnih mesecih prizorišče mnogih tradicionalnih prireditev.
Stari grad Celje
Prepovedana je uporaba fotografij brez dovoljenja! Izjema je uporaba v nekomercialne namene na spletnih straneh z dodano povezavo na KRAJI - Slovenija ali Stari grad Celje! Glej Pogoji uporabe.
Fotografije
Stari grad Celje
Parkirišče pred vhodom v Stari grad
Pogled na parkirišče z grajskega obzidja
Pogled na grad skozi vhod
Informacije, nakup kart, spominkov, ...
Informacije o zgodovini gradu
Kavarna Veronika
Kavarna Veronika - Otroško igrišče
Otroško igrišče ob kavarni Veronika med grajskimi zidovi
Stražarnica
Medzidje
Hoja po obzidju Starega gradu
Friderikov stolp
Vzhodni del Starega gradu Celje
Friderikov stolp na Starem gradu nad Celjem
Zahodni del Starega gradu Celje
Osrednje grajsko dvorišče za prireditve
Vodnjak
Obrambni jarek
Stari grad nad Celjem
Pot čez dvižni most do gotskega palacija
Dvižni most nad obrambnim jarkom
Obzidje
Stolp nad Pelikanovo potjo
Romanski palacij
Razgledna ploščad
Razgledna ploščad s pogledom na Celje
Romanski palacij na Starem gradu Celje
Gotski palacij
Mize in razgledna točka pri gotskem palaciju
Prehod ob romanskem palaciju
Viteški meč
Hoteli, apartmaji in sobe
Podatki
Občina: CELJE (48592 prebivalcev)
Naselja v občini:
Celje (37520 prebivalcev), Trnovlje pri Celju (1234), Ljubečna (1071), Zadobrova (861), Lopata (619),
Košnica pri Celju (579), Gorica pri Šmartnem (558), Škofja vas (485), Prekorje (373), Bukovžlak (354), Začret (341), Lokrovec (309), Teharje (287), Medlog (281), Šmartno v Rožni dolini (279), Pečovnik (272), Zvodno (270), Slatina v Rožni dolini (255), Vrhe (243), Brezova (229), Šmarjeta pri Celju (219), Šmiklavž pri Škofji vasi (215), Dobrova (208), Leskovec (188), Šentjungert (148), Rožni Vrh (135), Otemna (125), Loče (122), Pepelno (109), Lahovna (103), Slance (97), Žepina (96), Osenca (82), Rupe (73), Jezerce pri Šmartnem (69), Tremerje (64), Lipovec pri Škofji vasi (48), Glinsko (41), Runtole (30)
Izleti za otroke
IZLET NA CELJSKI GRAD
Nik, Adi, ati in jaz smo se neko sončno soboto odpravili na Celjski grad.
Z Adijem smo se dobili pred blokom, primerno opremljeni za kratek izlet. S seboj smo imeli pohodniške palice in nahrbtnik s pijačo in okrepčili. Pot nas je peljala skozi mestni park ob Savinji in preko mostu čez Voglajno. Nato se je pričel vzpon po Pelikanovi poti. Začetek poti ni pretirano strm, hodimo večinoma po odpadlem listju. Na polovici poti se pričenja poseka. Gozdarji so posekali drevesa, ki so bila poškodovana v neurju. Na naše presenečenje smo na najbolj strmem in divjem delu poti srečali dva gorska kolesarja. Spomnili smo se, da je bil na parkirišču pod hribom parkiran koombi s kolesarskimi napisi. Bila sta oče in njegov sin, ki sta trenirala spust po hribu navzdol. Zaradi velike strmine se nam je početje zdelo precej nevarno, kljub temu, da sta bila zelo dobro opremljena in imela odlična kolesa. Vsem se nam je zdelo zanimivo zato smo se vsedli na bližnjo klop. Adi je bil navdušen in je rekel: "Ha, kako carsko!" Nekaj minut smo gledali in se čudili spretnostim, še posebej mlajšega kolesarja. Skakal je in zaviral kljub veliki strmini in kamenju na poti. Počitek smo izkoristili tudi za okrepčilo, pojedli smo čokoladice in popili sok. Nadaljevali smo pot med velikimi bukvami. Na tleh je bilo polno žira, ki smo ga lupili in pojedli jedra, kar smo se naučili na naravoslovnem dnevu. Pri drevesu, ki ga je presekala strela in na njem zdaj rastejo gobe smo zagledali Celjski grad. Bili smo veseli, ker smo bili že malo utrujeni. Pri grajskih vratih smo kupili vstopnice. Pozabili smo na utrujenost, ker smo želeli čim prej priti na Friderikov stolp. Stolp je zelo lepo obnovljen. V notranjosti so zgrajene nove stopnice, ki po sredini stolpa vodijo na vrh. Že znotraj stolpa so se nam tresla kolena od višine, ko pa smo prišli na vrh in se nam je rasprostru pogled na Celje, se nam je kar malo zavrtelo. Višine smo se malo prestrašili. Grozljiv občutek je še stopnjeval močan vetek, ki je premetaval zastavo na vrhu droga. Dan je bil lep, zato je bil tudi razgled krasen. Videli smo vse kraje v Savinjski dolini, Malič na jugu in Paški Kozjak na severu. Na steni gradu je pritjena tabla, kjer piše, da je bilo v času Celjskih grofov na dnu Friderikovega stolpa skladišče orožja. Nekaj časa pa naj bi bil v njem zaprt tudi Driderik, po čemer je stolp dobil tudi ime. Malo nas je zeblo, zato smo odšli na vročo čokolado in opazovali grad ter se v mislih vrnili v srednji vek. Osupli smo nad izračunom, da je ravno v novembru dvatisoč enajst, minilo petsto petinpetdeset let od umora zadnjega Celjskega grofa. Pot nazaj domov nam je hitro minila, ko smo se pogovarjali o tem, kako je potekalo življenje pred petsto leti.
Lep dan smo izkoristili tako za rekreacijo, kot za spoznavanje zgodovine mesta Celja.
David s pomočjo atija
Nik, Adi, ati in jaz smo se neko sončno soboto odpravili na Celjski grad.
Z Adijem smo se dobili pred blokom, primerno opremljeni za kratek izlet. S seboj smo imeli pohodniške palice in nahrbtnik s pijačo in okrepčili. Pot nas je peljala skozi mestni park ob Savinji in preko mostu čez Voglajno. Nato se je pričel vzpon po Pelikanovi poti. Začetek poti ni pretirano strm, hodimo večinoma po odpadlem listju. Na polovici poti se pričenja poseka. Gozdarji so posekali drevesa, ki so bila poškodovana v neurju. Na naše presenečenje smo na najbolj strmem in divjem delu poti srečali dva gorska kolesarja. Spomnili smo se, da je bil na parkirišču pod hribom parkiran koombi s kolesarskimi napisi. Bila sta oče in njegov sin, ki sta trenirala spust po hribu navzdol. Zaradi velike strmine se nam je početje zdelo precej nevarno, kljub temu, da sta bila zelo dobro opremljena in imela odlična kolesa. Vsem se nam je zdelo zanimivo zato smo se vsedli na bližnjo klop. Adi je bil navdušen in je rekel: "Ha, kako carsko!" Nekaj minut smo gledali in se čudili spretnostim, še posebej mlajšega kolesarja. Skakal je in zaviral kljub veliki strmini in kamenju na poti. Počitek smo izkoristili tudi za okrepčilo, pojedli smo čokoladice in popili sok. Nadaljevali smo pot med velikimi bukvami. Na tleh je bilo polno žira, ki smo ga lupili in pojedli jedra, kar smo se naučili na naravoslovnem dnevu. Pri drevesu, ki ga je presekala strela in na njem zdaj rastejo gobe smo zagledali Celjski grad. Bili smo veseli, ker smo bili že malo utrujeni. Pri grajskih vratih smo kupili vstopnice. Pozabili smo na utrujenost, ker smo želeli čim prej priti na Friderikov stolp. Stolp je zelo lepo obnovljen. V notranjosti so zgrajene nove stopnice, ki po sredini stolpa vodijo na vrh. Že znotraj stolpa so se nam tresla kolena od višine, ko pa smo prišli na vrh in se nam je rasprostru pogled na Celje, se nam je kar malo zavrtelo. Višine smo se malo prestrašili. Grozljiv občutek je še stopnjeval močan vetek, ki je premetaval zastavo na vrhu droga. Dan je bil lep, zato je bil tudi razgled krasen. Videli smo vse kraje v Savinjski dolini, Malič na jugu in Paški Kozjak na severu. Na steni gradu je pritjena tabla, kjer piše, da je bilo v času Celjskih grofov na dnu Friderikovega stolpa skladišče orožja. Nekaj časa pa naj bi bil v njem zaprt tudi Driderik, po čemer je stolp dobil tudi ime. Malo nas je zeblo, zato smo odšli na vročo čokolado in opazovali grad ter se v mislih vrnili v srednji vek. Osupli smo nad izračunom, da je ravno v novembru dvatisoč enajst, minilo petsto petinpetdeset let od umora zadnjega Celjskega grofa. Pot nazaj domov nam je hitro minila, ko smo se pogovarjali o tem, kako je potekalo življenje pred petsto leti.
Lep dan smo izkoristili tako za rekreacijo, kot za spoznavanje zgodovine mesta Celja.
David s pomočjo atija
Komentarji, pripombe ...
Če želite komentirati, se morate REGISTRIRATI ali PRIJAVITI!
Pri tem izletu ni še nobenega komentarja! Naj bo vaš komentar prvi!