Slovenija - Blejsko jezero
map
Slovenija

Slovenija

Slovenija je evropska država med Alpami, Jadranskim morjem in Panonsko nižino.

Več informacij:

Št. sob:

Lokacija

Najlepši izleti

Spodaj so navedeni najlepši izleti v okolici izbranega kraja.

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero se nahaja v občini Bohinj. Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in južnim pobrežjem Bohinjskega jezera. Jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Ima površino 3,3 km2. Dolgo je preko 4 km, široko kilometer in globoko do 44,5 m. Bohinjsko jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Prvotna kontanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. V jezero se pri Ukancu, kjer je tudi avtokamp Zlator...

Piran - Tartinijev trg

Piran je čudovito staro pristaniško mesto v Slovenski Istri. Mesto je ohranilo srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in tesno stisnjenimi hišami, ki mu dajajo poseben čar. Tartinijev trg je središče Pirana in največji trg. Ime je dobil po Giuseppeju Tartiniju (1692 – 1770), slavnemu skladatelju in violinistu. Glavni piranski trg je postal ob koncu 13. stoletja. Podobo, ki jo ima danes, je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Nastal je z zasutjem mandrača. Na trgu se nahaja Tartinijeva rojstna hiša, cerkev sv. Petra, baročna hiša, hotel Tartini, zanimiva kamnita stebra z drogom za zastave, vrata sv. Juri...

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar se nahaja na poti iz Bleda prek Spodnjih Gorij, Podhoma in prek zaselka Vintgar do parkirišča pred sotesko. Soteska Blejski Vintgar je predvidoma odprta od konca aprila do oktobra, vendar je čas odvisen tudi od vremenskih razmer, vsak dan od 8. do 19. ure. Sotesko sta leta 1891 odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf. Za turistične oglede je bila soteska Blejski Vintgar odprta leta 1893. Poti so bile od takrat večkrat obnovljene. Soteska je dolga 1,6 km. Skoznjo teče čudovita zelenkasta reka Radovna s svojimi tolmuni, slapovi, brzicami in bučanj...

Koper - Staro mestno jedro

Staro mestno jedro zajema mnogo znamenitosti. Med njimi so Carpacciov trg s Taverno, steber sv. Justine in fontano, vodnjak Da Ponte, Vrata Muda, Pretorska palača, stolnica in mestni stolp, trg Brolo s parkom, Fontico s heraldičnim okrasjem, palača Tarsia, palača Almerigogna, palača De Belli, Rotunda Marijinega vnebovzetja. Carpacciov trg krasi Carpacciova hiša, gotska stavba iz 15. stoletja, bivališče beneškega slikarja Benedetta Carpaccia, sina znamenitega Vittoreja, oba pa sta mestu zapustila bogato slikarsko dediščino. Na sredini trga stoji steber sv. Justine, ki so ga postavili v spomin na udeležbo...

Cesta na Mangartsko sedlo

Mangart je 2679 metrov visoka gora v Julijskih Alpah. Je četrti najvišji vrh. Leži na meji z Italijo in zato privabi mnoge pohodnike z obeh strani meja. Do ceste za Mangartsko sedlo lahko pridemo z več smeri: iz smeri Rabeljskega jezera (Trbiža), iz smeri Trente (Vršiča) ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo se nahaja v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta nas pripelje na Mangartsko sedlo, ki se nahaja na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart. Cesta je ponekod strma, ovinkasta in na nek...

Vršič

Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...

Škocjanske jame

Škocjanske jame se nahajajo na čudovitem Krasu v bližini Divače. S prostornostjo dvoran in podzemne soteske imajo posebno mesto med jamami v Sloveniji. Škocjanske jame sestavlja splet enajstih jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in še mnogo drugega. Pri UNESCO so vpisane v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986 zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine. V jami lahko vidimo zavese, velike ponvice in raznobarvne, tudi ogromne kapnike imenitnih oblik. Škocjanskim jamam daje temeljni pečat Velika voda – Reka, ki bučno dere v brzicah, pada v slapovih in se umirja v jezercih ter tolmunih. Šk...