Vršič

Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...

Predjamski grad

Predjamski grad se nahaja pod previsno steno na pobočju Podgore, samo 9 km iz Postojne, pri vasi Predjama. Pravijo mu tudi orlovsko gnezdo roparskega viteza Erazma Predjamskega, o katerem obstaja vrsto legend. Predjamski grad je izklesan v živo steno. Obstajal je v 13. stoletju, verjetno pa že prej. Upravljali so ga Jamski, ki so spadali pod oglejsko gastaldijo. Po Jamskih je grad upravljal Adam Purgstaller, od 1567. leta dalje pa so v njem bivali Kobenzli, ki so poskrbeli za njegovo prenovo. Zadnji plemeniti lastniki so bili od 1846. do 1945. leta grofje Windischgrätzi, ki so tudi spreminjali zunanjo p...

Grad Otočec

Grad Otočec se nahaja blizu Novega mesta na Dolenjskem. Je edini vodni grad v Sloveniji in stoji na enem od otokov reke Krke. Njegova podoba se je oblikovala skozi stoletja. Nastanek gradu sega v sredino 13. stoletja, v leto 1252. Samo ime Otočec izvira od freizinških škofov. Lastniki gradu so se imenovali vitezi z otoka-de Werde ali otočani. Sredi 14. stoletja je bila stavba razširjena in je dobila tlorisno obliko črke L. Grad je bil dodatno utrjen po turškem pustošenju leta 1471. V drugi polovici 16. stoletja je začel dobivati renesančno podobo. V drugi polovici 17. stoletja je grajsko poslopje dobilo...

Cesta na Mangartsko sedlo

Mangart je 2679 metrov visoka gora v Julijskih Alpah. Je četrti najvišji vrh. Leži na meji z Italijo in zato privabi mnoge pohodnike z obeh strani meja. Do ceste za Mangartsko sedlo lahko pridemo z več smeri: iz smeri Rabeljskega jezera (Trbiža), iz smeri Trente (Vršiča) ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo se nahaja v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta nas pripelje na Mangartsko sedlo, ki se nahaja na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart. Cesta je ponekod strma, ovinkasta in na nek...

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar se nahaja na poti iz Bleda prek Spodnjih Gorij, Podhoma in prek zaselka Vintgar do parkirišča pred sotesko. Soteska Blejski Vintgar je predvidoma odprta od konca aprila do oktobra, vendar je čas odvisen tudi od vremenskih razmer, vsak dan od 8. do 19. ure. Sotesko sta leta 1891 odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf. Za turistične oglede je bila soteska Blejski Vintgar odprta leta 1893. Poti so bile od takrat večkrat obnovljene. Soteska je dolga 1,6 km. Skoznjo teče čudovita zelenkasta reka Radovna s svojimi tolmuni, slapovi, brzicami in bučanj...

Velika planina

Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprotni strani pa na visoke vrhove (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo). Na planini je okoli 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste velikoplaninskih bajtarjev, arhitekta ...

Škocjanske jame

Škocjanske jame se nahajajo na čudovitem Krasu v bližini Divače. S prostornostjo dvoran in podzemne soteske imajo posebno mesto med jamami v Sloveniji. Škocjanske jame sestavlja splet enajstih jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in še mnogo drugega. Pri UNESCO so vpisane v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986 zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine. V jami lahko vidimo zavese, velike ponvice in raznobarvne, tudi ogromne kapnike imenitnih oblik. Škocjanskim jamam daje temeljni pečat Velika voda – Reka, ki bučno dere v brzicah, pada v slapovih in se umirja v jezercih ter tolmunih. Šk...