Divača, Hrpelje in Kozina z okolico imajo mnoge naravne in kulturne znamenitosti, ki privabljajo številne domače in tuje obiskovalce. Med njimi najbolj izstopajo samo naselje Divača, Divaška jama, Dujčev mlin, udornica Risnik, Kačiče - Pared, Dolenja vas, letališče Divača, vas Gabrče, Hrpelje, vas Škocjan, park Škocjanske jame, Senožeče in Vremščica.
Divača je večje gručasto naselje, ki se razprostira v vzhodnem območju Krasa. Spada med najbolj pomembna prometna križišča na tem predelu. Skozi Divačo potekata železniška proga Ljubljana – Trst z odcepom proti Pulju in Kopru ter glavna cesta Ljubljana – Koper z odcepoma proti Lokvi in Sežani.
Divača je bila v pisnih virih prvič omenjena v 15. stoletju kot manjša obcestna vasica, kjer so se večinoma ukvarjali z rejo ovac. Največje kulturno – zgodovinske znamenitosti so Škrateljnova hiša, katere jedro je iz 17. stoletja, cerkev sv. Antona iz leta 1603, muzejska 17 metrov dolga parna lokomotiva, kamnit vodni zbiralnik in drugo.
Škrateljnova domačija velja za izjemen spomenik kmečkega stavbarstva in v letu 1992 so jo razglasili za etnološki spomenik. V Škrateljnovi hiši je bila včasih gostilna s prenočišči, kjer so se ustavljali furmani. Hiša predstavlja primer tradicionalne arhitekture Krasa. V celoti so jo obnovili v letu 2010 in takrat je v njej dobil prostore zanimiv Muzej slovenskih filmskih igralcev.
Divaška jama je dolga 700 metrov in ima okoli 1500 metrov urejenih poti. Obiskovalci se pri ogledu jame spustijo do globine 76 metrov. Divaško jamo odlikuje izjemno bogato kapniško okrasje, rjavo obarvano, ter kopasti stebri in stalagmiti, ki segajo do 20 metrov visokega stropa. Je eden od najstarejših ohranjenih rovov reke Reke.
Dolenja vas se nahaja na najširšem delu Senožeškega podolja, približno 3 km od naselja Senožece. V vasi so večinoma domačije iz 18. in 19. stoletja, ki stojijo v stegnjenem nizu. Enonadstropne hiše in gospodarska poslopja so krita z dvokapnimi korcnimi strehami. V naselju je studenec, h kateremu so prihajali po vodo v sušnem obdobju.
Vas Gabrče je skrita na obrobju Senožeškega podolja. Gručasto naselje ima domačije iz 18. in 19. stoletja, ki ležijo v stegnjenih nizih. Gospodarska in stanovanjska poslopja so nadstropna, z dvokapnimi korcnimi strehami. Na vzpetini nad vasjo se nahaja renesančna cerkev sv. Antona Padovanskega, ki jo odlikuje bogata baročna oprema v notranjosti.
Hrpelje so večje naselje, ki ležijo ob cesti Reka-Trst, na samem stičišču Čičarije, Krasa, Brkinov in Bržanije. V času od začetka 17. do 19. stoletja so bile Hrpelje pod velikim vplivom Trsta. Danes se v Hrpeljah nahaja občina, zdravstveni dom, pošta, trgovina, Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina, cerkev sv. Antona, narodna šola iz leta 1886 in drugo.
Kačiče – Pared so na široko pozidano naselje. Največji krajevni znamenitosti sta cerkev Marijinega rojstva, ki stoji na na hribčku blizu vasi in ledenica, ki predstavlja pomembno poglavje nepremične kulturne dediščine Brkinov, Trnovskega gozda in Krasa. Skozi vas vodi starodavna cesta ob kateri se je nekdaj nahajala mitnica.
Letališče Divača se nahaja pod vznožjem hriba Vremščica, v bližini mesta Divača in Škocjanskih jam. Letališče ima travnato in asfaltno stezo, ki je na voljo jadralnim padalcem in modelarjem. V okviru letališča deluje klub, ki združuje ljubitelje letenja in letalska šola za tiste, ki bodo to še postali. Uvršča se med najstarejša, še delujoča letališča v Sloveniji, ki se še nahaja na svojem prvotnem območju.
Udornica Risnik se nahaja okoli 500 metrov južno od Divače. Zaradi lege ob prometnicah in velikega deleža sten se uvršča med najbolj znamenite udornice na Krasu. Nekdaj se je imenovala Grižni dol zaradi mnogih melišč in sten. Okoli udornice Risnik je speljana zanimiva Krasoslovno naravoslovna učna pot.
Vremščica (1027 m) je pogorje, ki se razteza med Divačo, Pivko in Senožečami. Najvišji vrh je Velika Vremščica. Na Vremščici ni planinske koče. Na vzhodnem delu grebena se nahaja zanimiva obnovljena cerkvica sv. Urbana, ki velja za zavetnika pastirjev. Na Vremščici se zopet pasejo črede ovac, njen vrh pa je obvezna točka Slovenske planinske poti.
Regijski Park Škocjanske jame je naravni spomenik, ki je od leta 1986 vpisan v seznam kulturne in naravne dediščine. Zajema sistem Škocjanskih jam, območje nad jamami z vasmi Škocjan, Betanja in Matavun in kanjon Reke od jam do mostu v Škofljah. S prostornostjo dvoran in podzemne soteske imajo Škocjanske jame posebno mesto med jamami v Sloveniji.
Pri UNESCO so vpisane v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986 zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine. Škocjanske jame si je možno ogledati v spremstvu izkušenih vodičev. Ogled traja poldrugo uro. Učna pot Škocjan se začne pri Informacijskem centru parka Škocjanske jame. Zasnovana je krožno in zajema vse posebnosti klasičnega krasa.
Vas Škocjan leži na vzpetini, ki je z obeh strani obdana s prepadnimi stenami. Je gručasto naselje v katerem lahko vidimo cerkev sv. Kancijana z razgledno točko, župnišče, staro šolo v kateri je sedež Turističnega društva Škocjan, kamniti komunski vodnjak, zanimive stare hiše, Okroglico, kal, vaško pokopališče, Jurjev skedenj, J'kopinov skedenj in drugo.