Dolenja vas pri Senožecah je vecje grucasto naselje, ki leži severozahodno od Senožec. Do njega vodi cesta, ki se odcepi od regionalne ceste Sežana – Senožece tik pred Senožecami. Vas se razprostira v razgibani pokrajini, ki je poznana kot Kras.
Kras, ki ga imenujejo tudi Tržaški, Tržaško-Komenski, Komenski in Sežanski Kras, leži med Vipavsko dolino na severu, Tržaškim zalivom na jugozahodu, grebenom Vremšcice na vzhodu in hribovjem Slavnik in Brkini na jugovzhodu. Za pokrajino so znacilni kraški pojavi, kot so brezna in jame, slepe doline, ponori, vrtace, suhi doli ter udornice in koliševke. Ta slikoviti del Slovenije je znacilno povezan s konji lipicanci, vinom teranom in s pršutom. Dolenja vas je znana po studencu, h kateremu so nekdaj prihajali v sušnem obdobju po vodo iz bližnjih in oddaljenih vasi. Domacije so iz 18. in 19. stoletja in so razvršcene vecinoma v stegnjenem nizu. Enonadstropne hiše in gospodarska poslopja so krita z dvokapnimi korcnimi strehami. Cerkev Žalostne matere božje stoji severno nad vasjo Dolenja vas. Podružnicna cerkev je bila za kulturni spomenik lokalnega pomena razglašena leta 1992. Je enoladijska gotska taborska cerkev, ki je krita s skriljem. Ladji je bil leta 1465-70 prizidan rombasto obokan prezbiterij, ki je poslikan s freskami iz leta 1500. Cerkev Žalostne matere božje so predelali v 17. stoletju, zakristija je bila dozidana leta 1823, zvonik pred zahodno fasado pa leta 1850. Cerkev stoji znotraj taborskega obzidja. Ob njej je dobro ohranjen taborski stolp s strelnimi linami v štirih nadstopjih.
Nekdaj je imela v stolpu vsaka domacija dolocen prostor, kjer so shranjevali živila. V cerkvi so odkrili cudovite freske, starejše v prezbiteriju so iz leta 1460, v ladji pa iz leta 1510 in na jih je opazen renesancni vpliv.