Gornja Radgona z okolico ima mnoge naravne in kulturne zanimivosti, ki privabljajo številne domače in tuje obiskovalce. Med njimi najbolj izstopajo samo mesto Gornja Radgona, Apače, Kapelski vrh, Negova, Negovsko jezero, Radenci in Črnci – Dvorec Freudenau.
Gornja Radgona je mesto, ki se je razvilo na desnem bregu reke Mure ob meji s sosednjo Avstrijo. Je nekdanje predmestje avstrijske Radgone (Bad Radkersburg). Gornja Radgona je postala trg leta 1907, mesto pa po letu 1945. Staro mestno jedro sestavljata Zgornji in Spodnji Gris.
Največje znamenitosti so: Radgonski grad, cerkev sv. Petra, poznogotsko kužno znamenje iz leta 1525, spomenik NOB, spomenik Svetilnik miru, Stari špital iz leta 1614, spominski park Nikoli več, Park velikanov, rojstna hiša dr. Janka Šlebingerja in dr. Franca Simoniča ter drugo.
V Starem špitalu je danes muzej z etnološko zbirko in prikazom osvobodilnega gibanja. Mesto je znano po podjetju Radgonske gorice, ki ima v Radgonsko - Kapelskih goricah okoli 300 ha vinogradov. Poznani so predvsem po pridelavi šampanjca zlata radgonska penina, srebrna radgonska penina ter po vinih traminec in janževec.
Radgonski grad je bil prvič omenjen v 12. stoletju. Stoji na griču, od koder je lep razgled na širšo okolico. Sezidal ga je plemič slovenskega rodu Radigoj. Njegovi prvi lastniki so bili grofje Spanheimi. Skozi stoletja so se upravitelji in lastniki velikokrat menjavali.
Sedanjo podobo je gradu leta 1775 dal grof Leopold Herberstein. Zadnji lastniki so bili grofje Chorinsky. Sedaj ga ima v najemu domačin Milan Herzog, ki trenutno obnavlja to čudovito zgradbo. Zraven gradu, nasproti prvega vhoda, je bil več kot 50 metrov dolg kostanjev drevored.
Apače so večje naselje, ki se je razvilo na terasi ob ravninskem Mlinskem potoku. Okoli naselja se razprostirajo velike zaokrožene kmetijske površine. Gručasti kraj subpanonskega tipa ima izrazito nemško arhitekturo. Največja krajevna znamenitost je cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na širokem osrednjem trgu tik ob glavni cesti.
Kapelski Vrh je po slemenu razložen kraj in predstavlja eno od najbolj priljubljenih izletniških točk v Radgonsko-kapelskih goricah. Na tem območju se nahajajo obširni vinogradi ter nasadi breskev, ribeza in jabolk. Na najvišji točki stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene.
Zaradi enotno zasnovane zunanjščine in notranjščine, ki je nastala v 19. stoletju, bogate cerkvene opreme in sakralnega posodja ter enkratne lege na vrhu hriba, zavzema cerkev pomembno mesto v arhitekturi 19. stoletja. Pogled s hriba je eden najlepših v Slovenskih goricah, saj je z razgleda cerkve možno videti okoli 45 drugih cerkva.
Negova je naselje z gručastim jedrom, ki leži na obrobju Slovenskih goric. Nahaja se na terasi na zahodnem območju od glavnega dela Ščavniške doline. Najpomembnejše znamenitosti so: grad Negova, cerkev svete Marije, sakralna znamenja, kužna znamenja, pranger oziroma sramotilni kamen in ostalo.
Grad Negova ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Sestavljen je kar iz treh arhitekturnih kompleksov. V Pristavi na grajskem dvorišču je urejen Turistično-informacijski center in restavracija, kjer obiskovalci lahko uživajo ob pogledu na grad ter v domači kulinariki in pijači.
Negovsko jezero se razprostira jugovzhodno od vasice Negova. Jezero in Krajinski park Negova je kot krajinski park zavarovan od leta 1967. Za krajinski park je bil razglašen zaradi geoloških tvorb, favne in flore, kulturno-varstvenih, urbanističnih in turističnih razlogov ter izredne krajinske lepote.
Radenci se razprostirajo na desni strani reke Mure na radenski terasi pod obrobjem slikovitih Slovenskih goric. So znan zdraviliški kraj z eno najbolj kakovostnih in najbogatejših slatinskih območij v Sloveniji. Poznani so predvsem po svetovno znani in priljubljeni mineralni vodi, ki se imenuje Radenska.
Zdravilišče ima dva sodobno opremljena hotelska kompleksa. Hotel Radin je osrednji hotel zdravilišča, z veznim hodnikom pa je povezan s hotelom Izvir, z zdravstvenim in wellness centrom ter s termalnim bazenskim kompleksom. V sklop zdravilišča spadajo tudi Terme Banovci.
Največje kulturno-zgodovinske znamenitosti v Radencih so cerkev sv. Cirila in Metoda, kapela sv. Ane, Kapelski dom, Ljubljanski dom, Marijin dom, Radgonski dom, Slatinski dom, spominsko obeležje osamosvojitvene vojne in Vrelčni paviljon.
Dvorec Freudenau se nahaja v kmečkem naselju Črnci. Baročni dvorec stoji sredi manjšega parka. Sedanja baročna zgradba je iz začetka 17. stoletja. Posebna znamenitost dvorca Freudenau je okrogli rimski relief iz 2. stoletja, ki je vzidan v veži severnega vhoda in predstavlja zakonca.