Grad Haasberg (Hošperk) se nahaja v bližini Planine pri Rakeku. Razvaline nekdaj mogočnega baročnega dvorca ležijo na uravnanem platoju nad sotesko reke Unice, tik nad kraškim Planinskim poljem. Grad je poznan tudi pod imenom dvorec Planina.
Prvotni grad se prvič omenja kot grad Unec leta 1295. Najbolj verjetno je nastal do konca 12. stoletja na dominantni okoli 700 metrov visoki vzpetini nad Uncem. Varoval je križišče cest proti Ljubljani, Logatcu, Cerknici in na Kras in pomembno mitnico. Utrdbo so upravljali mnogi kastelani in fevdniki Goriških grofov. Leta 1435 je grad Haasberk prešel v roke Celjskih grofov, po njihovem izumrtju leta 1456 pa je prešel na Habsburžane, ki so ga vse do leta 1587 oddajali kot deželnoknežji fevd. V letu 1511 ga je poškodoval potres. Leta 1563 preide grad v last rodbine Windischgraetz, nato pa je leta 1577 zastavljen Juriju Hofferju.
Po letu 1614 so knezi Eggenbergi ob vznožju starega gradu, ki so ga opustili, pozidali nov dvorec. Baroni Cobenzli so leta 1722 prvotno dvonadstropno renesančno poslopje popolnoma predelali ter razširili in tako je nastal čudoviti baročni dvorec, ki je eden najbolj pomembnih spomenikov baročne dobe v Sloveniji. Glavno točko dvorca je predstavljala slavnostna dvorana z bogato notranjo arhitekturo, iz katere je vodilo peteroramno stopnišče v lepo urejen grajski park. Poleg tega je bila izjemna tudi grajska kapela, ki je imela bogat baročni oltar in je segala kar skozi vsa tri nadstopja. Leta 1810 so grad podedovali grofje Coronini pl. Cronberg.
Leta 1846 je grofova vdova Zofija pl. Fagan prodala gospostvo knezu Weriandu Windischgraetzu. Leta 1944 je bil dvorec Haasberg požgan s strani partizanov, da ne bi v njem prebivali Nemci. Po vojni je bila nekdaj mogočna stavba razglašena za umetnostni spomenik in so ga nekaj časa obnavljali, sedaj pa razvaline nezadržno propadajo.