Jurčičeva domačija na Muljavi je etnografski muzej na prostem, ki prikazuje zgodbe o življenju kmečkega prebivalstva in njihovi povezanosti z naravo. Muzej je vsebinsko povezan z delom in življenjem pripovednika in pisatelja Josipa Jurčiča.
Objekti Jurčičeve domačije tipološko spadajo h gručastemu tipu kmečke domačije, ki je značilen za večji predel osrednjeslovenskega območja. Zidana kmečka hiša, ki je na enem delu podaljšana v leseno gospodarsko poslopje, je značilen primer hiše s črno kuhinjo, ki so bile najbolj pogoste v drugi polovici 18. in 19. stoletja in izhajajo iz visokosrednjeveških meščanskih hiš. Rojstno hišo Josipa Jurčiča je leta 1826 postavil njegov ded. Ima značilno zasnovo osrednjeslovenskega tipa hiše s petimi prostori. Ob vstopu skozi glavni vhod se nahaja osrednja veža s črno kuhinjo. Glavno vlogo v črni kuhinji ima odprto kamnito ognjišče, ki je v obliki mize in je postavljeno pred kuriščno odprtino krušne peči, ki se nahaja v »hiši«. Tukaj so razni kuhinjski pripomočki, ki so jih gospodinje potrebovale pri pripravi obrokov. V shrambi, ki je nasproti ognjišča, so lončene sklede vseh vrst in oblik ter modeli za potice in šarklje.
Iz veže se dostopa v glavni bivalni prostor z zidano krušno pečjo v notranjem kotu. Peč se je kurila iz vhodne veže ter je bila namenjena sušenju perila, zelišč, ogrevanju ipd. Obdana je s klopmi, kjer se je družina zbirala ob dolgih zimskih večerih. Nasproti krušni peči je bogkov kot, pod njim miza in klopi. Tukaj se je družina zbirala pri jedi, opravljala ročna dela, to je bil tudi prostor za praznovanja, sprejemanje gostov, poslavljanje od mrtvih in spanje, saj sta tukaj ločeno od ostalih članov družine spala žena in gospodar. Iz hiše se vstopa tudi v kamro, ki je od 16. stoletja naprej postajala del kmečke hiše običajno s funkcijo spalnice staršev. V Jurčičevi rojstni hiši so v tem prostoru spali otroci. Poleg kamre se levo od vhodne veže nahaja »štiblc«, ki je opremljen kot obrtniška delavnica domačega čevljarja. Poleg čevljarskega orodja se v prostoru nahaja postelja in nabožno stensko okrasje.
Pod kamro in »štiblcem« je klet, v katero se dostopa po stopnicah iz veže ali skozi vrata z dvorišča. Rojstna hiša Josipa Jurčiča je bila na severnem delu podaljšana v leseni hlev, nad njim pa je bil še skedenj.