Kapelski Vrh je po slemenu razloženo naselje, ki je priljubljena izletniška točka zdraviliških gostov iz Radencev. Tukaj so vinogradi ter nasadi breskev, jabolk in ribeza. Na najvišji točki stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene.
Pogled s hriba je eden najlepših v Slovenskih goricah, saj je z razgleda cerkve moč videti 45 drugih cerkva. Pogled na eni strani uhaja po vinorodnih gričih ter na drugi strani po nizkem Pomurju in Ščavniški dolini. Župna cerkev sv. Magdalene ima vrsto prednic, saj se kapela na tem mestu posredno omenja že od prve omembe kraja Kapela, natančneje od leta 1290, cerkev pa se omenja od leta 1617. Sedež župnije je cerkev postala šele leta 1811. Ruševine Atilovega gradu so uporabili pri gradnji cerkve sv. Magdalene v letu 1823, ko so jo pričeli graditi na mestu, kjer je nekoč stala kapelica, po kateri je kraj dobil ime. Od starejše cerkve se je ohranila le slika Ane z Marijo in Joahimom ter troje baročnih plastik. Sedanjo cerkev je zgradil graški gradbenik Mihael Mareck v letih 1823 – 1824, posvetil pa sekovski škof leta 1835. Centralno zasnovana cerkev je bila v prezbiteriju poslikana leta 1835 in 1859, v ladji pa leta 1885 – delo Jakoba Brolla. Prezbiterij pokriva slikarija iz leta 1835, ki predstavlja Marijino vnebovzetje in jo je leta 1859 obnovil graški akademski slikar Alojz Trumer. Leta 1885 je vso cerkev poslikal Jakob Brollo z motivi iz življenja sv. Magdalene in Kristusa ter cerkvenih očetov. Oprema cerkve je deloma sočasna z nastankom cerkve, deloma pa je nastala sredi in v drugi polovici 19. stoletja. Oprema cerkve je bogata, predvsem je pomembno sakralno posodje. V zahodni steni južne kapele so vzidani trije nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici.
Zaradi enotno zasnovane zunanjščine in notranjščine, ki je nastala v 19. stoletju, bogate cerkvene opreme in sakralnega posodja ter enkratne lege na vrhu hriba, zavzema cerkev sv. Magdalene pomembno mesto v arhitekturi 19. stoletja.