Logarska dolina

Logarska dolina se nahaja v središču Savinjskih Alp in velja za eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolino je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je bila poseljena že v 13. stoletju, cesta pa je bila zgrajena šele leta 1930. Logarska dolina je dolga 7 km in se deli v tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot. Nad Kotom se dviguje ledeniška krnica Okrešelj. Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki je opremljena s številnimi informativnimi tablami. Naravne znamenitosti v dolini so slap Rinka, slap Palenk, Rastovški slap, Logarj...

Šmarje pri Jelšah - Kalvarija (križev pot)

Šmarje pri Jelšah je slikovito naselje, ki se nahaja v vzhodnem delu Slovenije. Razprostira se ob sotočju štirih potokov v zahodnem območju Zgornjesotelskega gričevja. Mestno naselje zaznamuje kmečka tradicija, predstavlja pa tudi upravno središče istoimenske občine. V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1236, trg pa je naselje postalo leta 1875. V kraju so največje kulturne znamenitosti cerkev sv. Roka s kalvarijo, cerkev Marijinega vnebovzetja, slikoviti dvorec Jelše ali Jelšingrad in Muzej baroka. Kalvarija z romarsko cerkvijo svetega Petra velja za enega vrhunskih baročnih umetnostnih spomenikov...

Žička kartuzija (Samostan Žiče)

Žička Kartuzija se nahaja v dolini sv. Janeza Krstnika, v bližini naselja Žič, v občini Slovenske Konjice. Žička Kartuzija je bila kartuzijanski samostan. Njen ustanovitelj je bil štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec. Ta si je zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem. Z gradnjo prvih poslopij so začeli okoli leta 1160. Naselbina je bila sprva urejena po vzoru francoskih kartuzij, kar pomeni, da sta obstajala dva samostana. V zgornjem samostanu – Žički Kartuziji, z veliko cerkvijo sv. Janeza Krstnika, so živeli menihi z zelo strogim redovnim življenjem. Bratje,...

Šoštanj - Pusti grad (Grad Šoštanj)

Šoštanj je mesto, ki leži na zahodnem delu Šaleške doline. Nahaja se na ravnini ob reki Paki, pod razvalinami Pustega gradu, ki je včasih nadziral pot skozi ozko dolino Pake. Šoštanj je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1199, tržne pravice pa je dobil leta 1348. Mesto je postal leta 1911. Največje znamenitosti so Pusti grad (Grad Šoštanj), Kulturni dom, graščina Turn, vila Široko, Kajuhov dom, Kajuhov park, Muzej usnjarstva na Slovenskem, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, mestna hiša in drugo. Pusti grad se nahaja nad starim mestnim jedrom Šoštanja. Zgradili so ga v 12. stoletju, porušen pa je bil že...

Šempeter v Savinjski dolini - Rimska nekropola

Šempeter v Savinjski dolini je manjše strnjeno naselje ob robu mesta Žalec. Kraj je najbolj znan po znameniti rimski nekropoli, ki je najlepše ohranjen spomenik rimske dobe v Sloveniji. V času Rimljanov je skozi Šempeter vodila cesta Akvileja – Emona – Celeia – Petovio (Oglej – Ljubljana – Celje – Ptuj). V okolici so imeli svoja posestva upravniki in veljaki iz Celeie in nekateri so svoje grobnice postavili v šempeterski rimski nekropoli. Grobišče je obsegalo dolžino več kot dva kilometra. V tretjem stoletju je bilo grobišče zaradi hude poplave uničeno. Spomeniki, ki so bili najbližje rečni strugi, so p...

Mozirski gaj

Mozirski gaj je cvetlični park v Mozirju. Nahaja se na desnem bregu reke Savinje, na območju nekdanjega divjega odlagališča. Mozirski gaj so uredili domačini in Društvo vrtnarjev Celje leta 1978. Park se razprostira na okoli 7 ha in je za obiskovalce odprt od sredine aprila do začetka oktobra. Osnovno poslanstvo Mozirskega gaja je hortikulturno ozaveščanje obiskovalcev in prav zaradi tega je v parku skozi celotno sezono na milijone cvetov. Skrbnik Mozirskega gaja je Ekološko hortikulturno društvo. Poleg cvetja se v parku nahajajo tudi značilni etnografski objekti iz območje Zgornjesavinjske doline. V g...

Stari grad Celje

Stari grad Celje se nahaja v neposredni bližini mesta Celje. Do njega lahko pridemo peš iz mestnega jedra ali pa se pripeljemo po cesti do urejenega parkirišča pred gradom. Grad je nekdaj predstavljal največjo utrdbo na slovenskem prostoru. Zgradili so ga grofje Vovbržani v prvi polovici 13. stoletja. V prijetnejše stanovanjsko poslopje so ga preuredili Žovneški oziroma Celjski grofje v 14. stoletju, ki so zgradili tudi 23 metrov visok štirinadstopen stolp ter ga kasneje poimenovali Friderikov stolp. V kasnejših stoletjih se je njegova podoba in namembnost večkrat spreminjala. Stari grad Celje je leta 1...