Koštabona je slikovita vasica v slovenskem delu Istre, v Mestni občini Koper. Razprostira se na naravnem pomolu nad potokom Supot in reko Dragonjo. Na tem območju naj bi bilo glede na arheološke najdbe že prazgodovinsko gradišče.
V Koštaboni so se ohranile tri cerkve. Največja je romarska cerkev, posvečena sv. Kozmi in Damijanu, mučencema in zavetnikoma zdravja, pokopališka cerkev sv. Andreja in cerkev sv. Elia, ki je posvečena Blaženemu Eliju. Blaženi diakon Elio, Koštabonec, apostol Kopra in misijonar Istre, je bil rojen v družini iz Oprtalja in je v prvem stoletju iz Ogleja prinesel krščanstvo v Istro. Bil je učenec sv. Mohorja. Sveti misijonar je z močjo svoje apostolske pridige in s svojim svetim življenjem mesto Egida pripravil do tega, da se je odreklo čaščenju boginje Palade in sprejelo krščanstvo. Učinkovitost njegovega apostolskega misijonarstva niso čutili le v mestu, temveč po celotni Istrski pokrajini. Zato si je upravičeno zaslužil, da se ga časti kot apostola Kopra in misijonarja celotne Istre. Diakon Elio je umrl 18. julija 56. Njegovo telo počiva v katedrali v Kopru, v podzemni kapeli – kripti, kjer stoji njegov sveti oltar (danes je v oltarju svetega Petra in Pavla). Na njegov praznik, ga mesto, škofija in duhovniki počastijo z darovanjem slovesne službe božje. Sedanja cerkev sv. Elia, ki izvira iz leta 1742, naj bi bila prvotno preprosta kmečka hiša, zgrajena leta 1446. Vhod v cerkev krasi portal nad katerim je zanimiva kamnita plastika iz 18. stoletja z Bogom očetom na sredini, ki ga obdajajo angeli, na zadnji strani pa je manjši zvonik s preslico.
V povezavi z navedenimi cerkvami in zavetniki so se v Koštaboni ohranili številni vaški običaji in prazniki, ki tudi sedaj privabljajo veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Vas je znana tudi kot zgled ohranjene vaške arhitekture v značilnem tradicionalnem slogu.