Kamp Šobec

Kamp Šobec spada med največje slovenske kampe. Uvršča se v najvišjo kategorijo petih zvezdic in ima modro zastavo, ki je simbol visokega ekološkega standarda in dobre sanitarne urejenosti plaže. Odprt je od Velike noči do 30. septembra. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice - Ljubljana, tri kilometre pred čudovitim Bledom in približno dvajset kilometrov od karavanškega predora. Priporočajo ga kamping klubi in evropski avto moto. Kamp Šobec leži v borovem gozdu med reko Savo Dolinko in majhnim jezerom, ki se imenuje Šobčev bajer in je umetnega izvora. Pred kampom se nahaja Mokrišče Šobec. Kamp Šobec se ...

Jamnik - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Cerkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi navzven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na nje...

Radovljica - Staro mestno jedro

Pri vstopu v staro jedro nas pričaka poznosrednjeveški obrambni jarek, ki je bil v zadnjih letih obnovljen. Na osrednjem mestnem trgu se na vsaki strani nahajajo lepo vzdrževane srednjeveške in renesančne meščanske stavbe. Pomembne so naslednje: rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj, Vidičeva hiša iz leta 1634, Lectarjeva hiša, v kateri je najstarejša radovljiška gostilna, graščina, cerkev sv. Petra, župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju, Malijeva hiša, Šivčeva hiša, spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin in srednjeve...

Radovljica - Lectar (gostilna, penzion, muzej)

Gostilna, penzion in muzej Lectar se nahaja v starem mestem jedru Radovljice. Hiša je stara več kot 500 let in v njej že 180 let deluje znana gostilna Lectar. Gostilna je bila odprta leta 1822 v prostorih pekarne in svečarne, ki je bila znana predvsem po peki lectovih src, po katerih je nato tudi dobila ime in zaščitni znak. V okviru gostilne Lectar so gostom na voljo tradicionalne domače jedi (ajdovi žganci, pečenica, kislo zelje, štruklji, orehova potica itd.), in pester izbor priznanih vin. Penzion Lectar nudi devet dvoposteljnih sob, ki imajo zanimiva imena: Čevljar, Lectar, Nogavičar, Strojar, Urar...

Slap Peračica

Brezje so manjša vasica na Gorenjskem, ki leži na robu Brezjanskega polja. Največja krajevna znamenitost je bazilika Marije Pomagaj. Brezje so poznane kot eden najbolj obiskanih romarskih krajev v Sloveniji. Kraj spada v Občino Radovljica in leži tik ob avtocesti Ljubljana – Jesenice. Slap Peračica se nahaja severno od Brezij. Je edini slap v andezitnem tufu v Sloveniji in zaradi tega predstavlja največjo naravno vrednoto ob Brezjanski poti miru. Slap Peračica ima le pet metrov višine, zaznamuje ga značilna zelena barva skladov, čez katere teče. Pod slapom se razprostira manjše jezerce, ob slapu pa st...

Begunje na Gorenjskem - Begunjska graščina

Begunje na Gorenjskem se razprostirajo na severnem delu Radovljiške kotline, tik pod obronki Karavank. Starejši del naselja je razpotegnjen ob potoku Begunjščici, novejši del se širi v ravnino. Gospodarstvo je bilo nekoč usmerjeno v žagarstvo in živinorejo. Grad Katzenstein stoji ob robu starega jedra. Zgradili so ga v 16. in 17. stoletju in ga kasneje prezidavali. Ko jim ni bil več dovolj srednjeveški grad Kamen v dolini Drage, so v gradu gospodarili Kacijanarji in drugi lastniki. Celoten objekt je baročna stanovanjska zgradba, sestavljena iz širokega osrednjega dela in traktov, ki obrobljajo notranje...

Kropa

Kropa je manjša vas, ki je nastala in se razvijala zgolj zaradi železa, ognja in vode. Ob hudourniškem potoku, v ozki grapi pod planoto Jelovica je v poznem srednjem veku na ozemlju plemiške rodbine Ortenburg zraslo železarsko naselje. Najstarejši arheološki ostanki na tem ozemlju sicer datirajo v antično dobo, vendar do sedaj še ne dokazujejo stalne naselitve. V 13. in 14. stoletju so Ortenburžani načrtno spodbujali rudarstvo, gradnjo talilnic železa in kolonizacijo. Vrhunec razvoja je Kropa doživela v 18 in drugi polovici 19 stoletja. Kroparski žeblji so bili znani in cenjeni na celotnem prostoru Sred...