Kubed je gručasto naselje, ki spada med najbolj znane vasi Slovenske Istre. Poznano je predvsem po svojem pomenu v času narodne prebuje in strateško prometnem položaju. Leži v predelu Gračiško – Kubejskega podolja, po katerem je speljana cesta iz Rižanske doline proti Buzetu.
Kubed je od Kopra oddaljen približno 20 kilometrov. V naselju prebiva okoli 170 prebivalcev. Vasica je razporejena v nizu na prisojnem pobočju slikovite vzpetine Grad (262 m). Deli se na Potok, Grad in Križišče, ki leži ob cesti. Severozahodno od vaškega jedra se nahaja zaselek Skrajniki, skozi katerega je speljana cesta iz naselja do Gradu. Širši predel Kubeda je bil že zgodaj naseljen. Prve najdbe segajo že v mlajšo železno dobo. Mnoge arheološke najdbe iz rimskega obdobja pričajo o pomembni cestni povezavi, ki je potekala po grebenu od Kubeda prek sv. Antona in Čežarjev proti obali. Razvoj kraja sega v zgodnji srednji vek, ko je širše področje spadalo med cerkvene posesti tržaške škofije. Kubed se v pisnih virih prvič omenja v darilni listini nemškega cesarja Henrika IV. freisinškemu škofu Ellenhardu leta 1069. V tistem času je nastala tudi kubejska fara s pokopališčem. Skozi stoletja je bil Kubed utrjena postojanka, s koncem vojnih nevarnosti pa je začel pomen tabora propadati. Župna cerkev svetega Florjana je bila zgrajena leta 1688. V bližini cerkve stoji peterokraki zvonik iz belega kraškega kamna. V 19. stoletju je Trst kot trgovsko, pristaniško in industrijsko središče habsburške monarhije ugodno vplival na kmetijstvo širšega zaledja. Na kubejskem predelu je pospeševal razvoj oljarstva, živinoreje, vinogradništva, mlekarstva in vrtnarstva. Ob hitrem razvoju kmetijstva in prometnih povezavah s Trstom se je v Kubedu razmahnilo tudi kulturno-posvetno življenje. Leta 1870 je potekal kubejski tabor, katerega organizator in pobudnik je bil Franjo Ravnik. Pomen tabora je bil predvsem v tem, da je prebudil istrske Hrvate in Slovence iz političnega mrtvila. Ob stoletnici narodnega tabora leta 1970 so v steno zvonika vgradili spominsko ploščo.
Leta 1913 se je v Kubedu rodil Alojz Kocjančič, ki je bil duhovnik in prvi pesnik Istre v slovenskem jeziku. V spomin padlim za svobodo med drugo svetovno vojno so v naselju postavili dva spomenika, enega leta 1948, drugega pa 1978.