Tabor z župnijsko cerkvijo svetega Florjana je zgrajen na strateško pomembnem temenu apnenčastega hrbta, ki se dviga nad dolino, medtem ko se naselje razprostira pod grebenom. Celoten kompleks sodi med najpomembnejše primere taborske arhitekture na naših tleh.
Stavbni kompleks sestavljajo na robu skalnega masiva stoječa velika župna cerkev sv. Florjana in tržni prostor pred njo ter manjši strnjeni gospodarski in stanovanjski objekti, iz katerih izstopa stavba zemljišča, vse skupaj pa oklepa obzidni pas z dominantnim stolpom ob vhodu. Leta 1833 so nekdanji obrambni peterokotni stolp povečali v zvonik (17,89 metrov), leta 1860 pa je bila zgrajena nova cerkev svetega Florjana, ki so jo gradili skoraj celo desetletje. Prvotna cerkev je na njenem mestu zrasla že ob koncu 15. stoletja, poslikana pa je bila v začetku 16. stoletja. Cerkev je omenjena leta 1579 v vizitacijskem poročilu veronskega škofa Agostina Valiera, v svojem Cerkvenem krajepisu iz leta 1700 pa jo opisuje tudi koprski škof Paolo Naldini. Cerkev so, kot omenjeno, na novo pozidali v letih 1850 – 1860, o čemer priča letnica na glavnem portalu, 12. maja 1861 pa sta jo posvetila škofa Bartolomej Legat in Juraj Dobrila.
Notranjščina ima triladijsko bazilikalno zasnovo. Glavno ladjo delijo od stranske na vsaki strani po trije loki, ki jih nosijo slopi. Glavna ladja se podaljšuje v prezbiterij, ki je ravno zaključen in v tlorisu kvadratne oblike. Prostor prezbiterija starejše cerkve je zvezdastorebrasto obokan, rebra so na stikih poudarjena s sklepniki v obliki ščitkov. Rahlo zašiljen slavolok je danes zazidan. Obok je bil v začetku 16. stoletja poslikan s simboli evangelistov in angeli. Freske lahko uvrstimo v krog domačih mojstrov slovenskega in hrvaškega istrskega zaledja zgodnjega 16. stoletja, ki kljub morebitnim vplivom sodobnega italijanskega (beneškega) renesančnega slikarstva ostajajo zvesti tradicionalni poljudni likovni govorici. Na glavnem kamnitem oltarju je lep lesen kip sv. Florjana, zavetnika vasi, iz leta 1861. Tudi stranska oltarja sta kamnita: desni je posvečen Roženvenski Materi božji, levi pa svetemu Antonu Padovanskemu.
Levo od glavnega oltarja visi slika Madona z otrokom in svetniki, delo slikarja Zorzija (Juraja) Venture Brajkovića iz leta 1598, največja dragocenost cerkve, ki je bila restavrirana leta 1970/1971.