Dovžanova soteska v bližini Tržiča je svetovno pomembno najdišče okamnin iz najmlajše dobe starega veka zemeljske zgodovine. Poleg okamnin so v strugi Bistre zanimivi zaobljeni balvani iz kremenovih usedlin, posebnost so tudi cestni predor in pet izrazitih piramidastih apnenčastih stolpov, med katerimi je najbolj slikovit Kušpegarjev turn.
Površje naravnega spomenika Dovžanova soteska odlikuje dolina reke Tržiške Bistrice, ki izvira na območju planine Brsnina. V zgornjem toku reka teče proti zahodu, potem pa za sotočjem s potokom Kališnik zavije proti jugu skozi Dovžanovo sotesko, kjer se na razdalji okoli 150 metrov zoži v ozko sotesko. Povprečna nadmorska višina na predelu naravnega spomenika je 750 metrov, nagnjenost pobočij pa znaša okoli 33 stopinj. Raznolika tektonska in kamninska zgradba območja Dovžanove soteske se odražata v razgibanem površju, ki ga preoblikujejo močni erozijski procesi. Na strmih pobočjih so v peščenjaku, konglomeratu in meljevcu, ki hitro preperevajo, nastale grape. Večji del leta so grape suhe, napolnijo pa se, ko je močnejše deževje. Pod strmimi skalnimi piramidami, ki jih domačini imenujejo Kušpegarjevi turni, so nastala melišča, v njihovih skoraj navpičnih apnenčastih stenah pa se nahajajo vhodi v podzemne jame. Prav lega podzemnih jam dokazuje, da je reka včasih tekla višje kot sedaj in svojo strugo še zmeraj vrezuje. Kušpegarjevi turni zaznamujejo vzhodna pobočja nad strugo Tržiške Bistrice. Gradi jih masivni in debeloplastnati apnenec, nastali pa so selektivno erozijo, pri čemer so bile manj odporne kamnine (meljevci, peščenjaki, konglomerati in tankoplastnati apnenci) sčasoma odnešene/erodirane, odpornejši apnenec pa je ostal. Pri nastanku in oblikovanju slikovitih turnov so prispevali še tektonski prelomi, ob katerih so se kamnine drobile. Na območju turnov je urejeno tudi plezališče.
Dovžanova soteska je zaradi ohranjanja edinstvenega nahajališča paleozojskih kamnin že vse od leta 1988 zavarovana kot naravni spomenik. Soteska je prava geološka učilnica v naravi, izjemno pomembna za proučevanje geološke zgodovine paleozoika in nastanka današnjih Karavank. Vsaka kamnina pripoveduje svoj del zgodbe o nekdanjih morjih, slikovitih morskih grebenih, obalah in pisanih puščavah.