Libeliče so naselje na Koroškem. Gručasta vas je obdana z reko Dravo, avstrijsko mejo in Libeliško Goro. Spada v občino Dravograd. Leži ob robu obsežnega Libeliškega polja, ki je naplavina Drave. Proti reki se polje spušča v terasah. V virih se naselje prvič omenja leta 1201. V 16. stoletju je bilo ob Libeličah pristanišče za dravsko brodarstvo. V zgodovino se je vas uvrstila leta 1922, ko je vaščanom uspelo po dodatnem trudu izničiti rezultate plebiscita iz leta 1920 in se priključiti nazaj k Jugoslaviji. V središču vasi so se ohranile še stare kmečke hiše, katerih osnove segajo celo v srednji vek. Na obrobju vasi je nastalo precej novih hiš. Za mnoge kmete sta glavna dohodka pridelovanje krompirja in živinoreja. Dodatno zaslužijo še z sadeži bližnjih iglastih gozdov in lesom. Vse bolj pa se krajani v Libeličah posvečajo turističnemu razvoju ponudbe. Sredi vasi se nahaja tabla za Etnološko učno pot. Lahko izbirate med daljšo, ki traja približno dve uri in krajšo, ki traja pol ure. Poti sta krožni in označeni s krogom rumene markacije. Med hojo vas spremljajo stojiščne table, katerih maskota oziroma razpoznavni znak je velika sova uharica. Ta živi na tem območju in spada med ogrožene živalske vrste. Je simbol modrosti in učenosti. Če vas zanima zgodovina, se v župnišču na koncu vasi nahaja muzej, v katerem sta črna kuhinja in stalna razstava o koroškem plebiscitu. Bistveni sestavini kuhinje sta samostojna krušna peč in visoko odprto ognjišče. Pri kmetiji Prajs si lahko ogledate kaščo, mlin in njihovo zanimivo entnološko dediščino. Cehnerjeva trgovina vam prikaže, kako so nakupovali v prvi polovici dvajsetega stoletja. Dokaj strmo nad vasjo se nahaja hudourniški potok, pred katerim so se krajani že leta 1947 zavarovali z umetnimi pregradami iz kamna in lesa. Obe poti vas vodita nad vasjo, od koder lahko uživate v prelepih razgledih. Na stezi, kjer se nahaja pravi kostanj, se lahko spočijete na klopi. Kostanj so prinesli iz Male Azije. Največja znamenitost v Libeličah sta kostnica in cerkev Svetega Martina, ki se nahaja ob obrobju vasi in nudi lep razgled na okolico. Od prvotne romanske cerkve iz 11. stoletja so ostala okna in nekaj zidu na južni strani. Celotna zidava in oltarji so v baročnem stilu. Na zahodu se dviga zvonik. Iz prve polovice 12. stoletja se je ohranila okrogla kostnica ali karner – pokopališka kapelica s kostmi v kletnem prostoru. V delu nad kletjo je bila kapelica, bogoslužni prostor z oltarjem, posvečenim nadangelu Mihaelu, ki je varuh vseh pokojnih. Na zunanji strani je prižnica. Ta še danes služi namenu na cvetno nedeljo. Cerkev je bila večkrat prezidana, najbolj pa v 2. polovici 18. stoletja. V letu 2002 so temeljito obnovili notranjost. Pobelili so strop in stene, uredili talno ogrevanje, postavili novo spovednico in obnovili Križev pot.