Ljubljana - Cerkev sv. Jakoba

Ljubljana je privlačno turistično mesto, ki leži na stičišču dinarskega gorskega sistema in alpskega sveta. Starejši del mesta se razprostira na uravnavi Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja med vzpetinama Grajski grič in Rožnik. Na Grajskem griču stoji Ljubljanski grad, ki je veličastna in daleč naokoli prepoznavna stavba.

Levstikov trg nosi ime po znanem slovenskem književniku Franu Levstiku. Trg se je nekdaj imenoval tudi Akademski trg in Šentjakobski trg. Omejujejo ga cerkev sv. Jakoba, šola in Gruberjeva palača, ki je bila zgrajena konec 18. stoletja po načrtih jezuitskega arhitekta Gruberja. Sedanji videz je Levstikov trg dobil v letih 1926-27, ko ga je preuredil znani arhitekt Jože Plečnik.

Nanj je postavil Herkulov vodnjak, ga ogradil s kroglami iz umetnega kamna ter posadil nizke javorje. Leta 1938 je obnovil še Marijino znamenje ter ga postavil na okoli 10 metrov visok steber, ki je narejen iz podpeškega marmorja. Naslednjo spremembo je trg doživel ob rekonstrukciji Karlovške ceste v šestdesetih letih 20. stoletja. Na trgu domuje Akademija za glasbo, tukaj so lekarna, gostinski lokali in trgovine.

Cerkev sv. Jakoba se v pisnih virih prvič omenja leta 1383, ko je bila še gotska cerkev avguštinskega samostana. Leta 1555 so samostan spremenili v cesarsko ubožnico. V letu 1597 je posest prešla v last jezuitov, ki jih je v Ljubljano pripeljal ljubljanski škof Tomaž Hren. V letih od 1598 do 1602 so zgradili novo samostansko poslopje, v času med 1613 in 1615 pa novo cerkveno poslopje in ga poimenovali po svetem Jakobu, enem od dvanajstih Jezusovih apostolov. Je primer jezuitske dvoranske cerkve, ki nima prečne ladje.

Ladji so nato v letih 1667-1670 prizidali osemkotno štukirano kapelo svetega Frančiška Ksaverja, ki se nahaja na severni strani. Francesco Ferrata je leta 1701 ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal empore. Iz tega časa izvira glavni portal, ki je delo Luke Misleja. Notranjost je s štukaturo okrasil Tomasso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Franc Karel Remb in Janez Jurij. Le-te so delno propadle v požaru v letu 1774. Po potresu leta 1895 je arhitekt Jeblinger spremenil cerkveno zunanjost, postavil je nov neogotski zvonik in zamenjal z njim oba stara zvonika.

Župnijska cerkev predstavlja prvo jezuitsko cerkev na območju Slovenije. Odlikuje jo bogata baročna notranjost, ki je delo različnih kiparjev in slikarjev. Glavni tabernakeljski oltar z angeloma in oltarji v kapelah so delo Francesca Robba iz leta 1732. Sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah so delo Luke Misleja. Posebnost so stropni medaljoni, ki so delo slikarja Janeza Šubica. V cerkvi hranijo kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških baročnih kiparjev. Najstarejša sta oltarja Žalostne Matere božje in sv. Križa iz konca 17. stoletja.