Ljubljana, glavno in obenem največje mesto Slovenije, leži skorajda v samem osrčju Slovenije. Je politično, izobraževalno, gospodarsko, kulturno, upravno in znanstveno središče Slovenije. Mesto ima nekaj manj kot 300.000 prebivalcev in leži približno 300 metrov nad morjem.
Ljubljana ima številne znamenitosti, od katerih najbolj izstopajo Ljubljanski grad, Tromostovje, tržnica, Križanke, Prešernov trg in mestna hiša. Slikoviti kompleks Križank je nastal na levem bregu Ljubljanice, na tako imenovanem Novem trgu. Križniška komenda je na podlagi virov zamenjala starejšo templarsko postojanko, ki naj bi se nahajala na tej lokaciji med leti 1167 in 1200. Križnike je v Ljubljano poklical koroški vojvoda Ulrik III. Španhajmski, okoli leta 1228. Zgradili so samostan s cerkvijo in šolo na južno zahodnem predelu Novega trga, ki je bil obzidan pred letom 1307. Tam so se nahajala ena izmed srednjeveških vrat t.i. Nemška ali Križniška vrata.
Leta 1511 je potres zelo poškodoval cerkev in komendo, ki so jo med leti 1567 in 1579 tudi delno prenovili. Današnjo cerkev Device Marije pomočnice je pozidal deželni komtur Gvido von Starmberg med letoma 1714 in 1715. Od nekdanje gotske cerkve se ni ohranilo nič, naj bi bila pa t.i. Krakovska Madona del nekdanjega cerkvenega portala. Baročna Križevniška cerkev je sezidana po načrtih beneškega arhitekta Domenica Rossija. V svoji zasnovi ima obliko grškega križa in predstavlja prvo tovrstno cerkev na Slovenskem. Zaznamuje jo bogat zunanji del, vhodni del je poudarjen z značilno valovito oblikovano strešno kupolo in s pilastri. Pri gradnji cerkve so sodelovali tudi domači mojstri, med njimi je Gregor Maček, ki je zasnoval tudi današnjo Mestno hišo.
Mestni muzej Ljubljana hrani originalno maketo te cerkve. Komendo so v baročni dobi povečali in takrat je nastala Viteška dvorana. Kompleks Križank je do druge svetovne vojne služil samostanskemu življenju, po obsežni Plečnikovi prenovi v 50. letih pa so ga preuredili v nov kulturni objekt.