Ljubljana je poznana po mnogih znamenitih trgih. Mestni trg z mestno hišo, stolnico, škofijskim dvorcem in Robbovim vodnjakom v sredini je eden najlepših barocnih ambientov v srednji Evropi. Kot razširjeno ulico so ga priceli oblikovati že v srednjem veku.
Najbolj pomembna zgradba na trgu je mestna hiša ali rotovž. Na tem mestu stoji od leta 1484. V pritlicnem delu je bil prostor za zborovanja obcine in mešcanov ter ostale dejavnosti, v nadstropju pa je bila sodna dvorana in mestna posvetovalnica. Stavba je bila ozka in dolga ter prislonjena na Grajski gric. Procelje sta krasila dva kipa, upodobitvi Eve in Adama, ki sta sedaj na ogled v Mestnem muzeju. Rotovž so veckrat prezidali, saj se je mestna oblast širila. Leta 1717 so se odlocili, da bodo Rotovž porušili in zgradili novega. Prvo maketo je naredil arhitekt Carlo Martinuzzi, ki pa ni bil potrjen. Nacrt je potem naredil ljubljanski stavbenik Gregor Macek. Njegovo delo so na novo zgrajen celni trakt, loggia in triramno stopnišce, ostalo naj bi bilo izdelano po nacrtu Martinuzzija. Poleg stavbenika Macka sta bila glavna izvajalca še kamnoseka Ludvik Bombassi in Luka Mislej. Konec februarja so imeli v novi Mestni hiši že prvo sejo. Peterokotni stolpic na masivnih stebrih nad celno fasado so povzeli po starem rotovžu. Fasada je predstavljala primer zrelega baroka. V stolpu je bila ura, sedaj z letnicama 1718 in 1928, že takrat je imela kroglo, ki je kazala lunine mene. Svetla polovica krogle in urini kazalci so bili pozlaceni, na vrhu je bil gumb iz bakra in na njem železna orla. Železna orla je sedaj zamenjala vetrnica z zmajem, ki je simbol Ljubljane. V notranjosti hiše je s sgrafitno dekoracijo okrašeno barocno arkadno dvorišce, v vogalu katerega stoji barocni Narcisov vodnjak, ki je delo kiparja Francesca Robbe. Vodnjak so prinesli iz gradu Bokalce. Mestna hiša je bila veckrat prenovljena. V secesijskem obdobju so prezidali sejno dvorano in balkon, kar je bilo vse po nacrtu Leopolda Theyerja. Objekt je bil prezidan še leta 1963 po nacrtih Svetozarja Križaja. Del objekta so nazadnje predelali leta 1995 po zamisli arhitekta Milana Pogacnika. Prenova je zajemala konferencno sobo, županov delovni kabinet in ostale prostore, vkljucno s skupšcinsko dvorano v prvem nadstropju.
Pred vhodom v Mestno hišo so leta 1920 postavili spomenik jugoslovanskemu kralju Petru I., katerega zasnova je bila delo arhitekta Jožeta Plecnika. Spomenik je bil unicen med okupacijo leta 1941 s strani italijanske oblasti.