Ljubljana je čudovito mesto, ki skozi celo leto privablja mnoge domače in tuje obiskovalce. Poznana je po številnih kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitostih. Med njimi najbolj izstopa mogočen Ljubljanski grad nad starim mestnim jedrom.
Stari trg je nadaljevanje Mestnega trga in je zaprt za promet. Tukaj so prijetna gostišča in trgovine. V tem okolju sta se rodila pisec in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor in slikar M. Jama. Na njunih rojstnih hišah sta vzidani spominski tabli. Med zanimivimi hišami ob Starem trgu najbolj izstopa Stiški dvorec, Stari trg 34, ki stoji ob razširjenem delu trga ob Stiški ulici in Gallusovem nabrežju. Dvorec so kot mestno rezidenco opatov cistercijanskega samostana v Stični zgradili v letih 1628 in 1630. Izvorno zgodnjebaročni, dvonadstropen dvorec so sezidali iz treh hiš. Ima temeljito prezidano notranjščino. Ulična fasada ima podvojen vhod. Zgradba je kot večina starotrških stavb zasnovana kot hiša na dvorišče, ki jo obdajajo trije mestni prostori: Stiška ulica, Stari trg in Gallusovo nabrežje. Lega v prostoru je pogojevala podolgovato obliko zgradbe in nesimetrično obliko notranjosti. Glavni prostori dvorca so razporejeni okoli notranjega dvorišča s treh uličnih strani. Popravek nesimetrične zasnove je viden na fasadi proti Staremu trgu, kjer slepa okna v nadstropjih in dvojni portal skušajo ustvariti simetričen videz. Sedanja fasada je rezultat prenove v 18. stoletju. Stiški dvorec je večkrat zamenjal lastnika in bil velikokrat prezidan. Od leta 1830 pa vse do začetka 20. stoletja je bil dvorec sedež deželnega in okrožnih sodišč. Tu sta delovala France Prešeren in Ivan Tavčar. Danes so v dvorcu prostori Akademije za glasbo v Ljubljani.
Sredi širokega Starega trga stoji pred Stiškim dvorcem Herkulov vodnjak, ki je tukaj stal že v 17. stoletju. Kip Herkula je delo Janeza Kumersteinerja, vodnjak pa je sodobna interpretacija originala. Zraven vodnjaka je nekdaj rastla lipa, ki so jo posekali v 17. stoletju.