Vodnikov trg spada med ene mlajših trgov v Ljubljani. Razprostira se med Dolničarjevo in Kopitarjevo ulico, Krekovim trgom ter Adamič-Lundrovim nabrežjem. Nedaleč od sedanjega trga je potekalo srednjeveško mesto obzidje.
Zadnji ostanek fortifikacije je obrambni stolp (Krekov trg 4). Tukaj je bila nekdaj meja med mestom in naseljem Poljane. Sedanji trg je nastal povsem naključno po potresu, prej, že v 13. stoletju, je tukaj stal frančiškanski samostan s cerkvijo. Samostan je bil prislonjen ob vzhodno mestno obzidje. Po njem so se imenovala mestna vrata med mestom in Poljanskim predmestjem Kloštrska ali Frančiškanska vrata. Ko so se frančiškani v 18. stoletju preselili zunaj obzidja v bivši avguštinski samostan na sedanjem Prešernovem trgu, sta se v samostansko poslopje naselila licej in višja šola. V ta namen so leta 1787 zgradbo prezidali po načrtih Jožefa Schemrla. Spomin na to šolo še sedaj ohranjata na drugi strani trga ležeča Študentovska ulica, ki pelje na Grad in bronasti spomenik slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku. Celopostavni kip pesnika, delo kiparja Alojzija Gangla, je visok 2,5 metra in stoji na kamnitem bloku, ta pa na stopničastem podstavku, oboje je delo arhitekta Jana Duffeja. Obdaja ga nizka železna ograja. Na podstavku je izpisana zadnja kitica pesmi Moj spomenik: Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo. Pobudo za postavitev spomenika je dal politik in pesnik Lovro Toman ob 100. obletnici pesnikovega rojstva, poziv za zbiranje prispevkov zanj pa je objavil Janez Bleiweis. Je prvi slovenski spomenik, ki je bil postavljen v času prebujajoče se slovenske narodne zavesti. Spomenik so odkrili 30. junija 1889 in sta ga spremljala slovesnost in slavje, na katero so prišli Slovenci iz vse Kranjske. Poslopje liceja za spomenikom so leta 1902 podrli, ker je bilo po potresu preveč poškodovano. Na tem mestu je nato nastala mestna tržnica.
Ob proslavi 120. obletnice Ilirskih provinc leta 1912 je bil na prednjo stran podstavka dodan bronast venec s svežnjem, črkama R in F (Republique Francaise), prisegajočo roko in napisom Vodnik nad njim, saj je bil pesnik podpornik Ilirskih provinc.