Ljubljanski grad je veličastna srednjeveška zgradba, ki predstavlja edinstveni simbol mesta Ljubljana. Stoji na robu Grajskega griča, tik nad srednjeveško Ljubljano. Do Ljubljanskega gradu se je možno pripeljati z avtom, se iz starega mestnega jedra iz Krekovega trga vzpeti s tirno vzpenjačo ali pa se sprehoditi po eni izmed urejenih poti. Ljubljanski grad se je razvil iz utrjenega stolpa z obrambnim zidom že pred prvo omembo Ljubljane okoli leta 1120. Na griču, kjer grad stoji, pa je bila potrjena prisotnost človeka že vse od časa pozne bronaste dobe.
Na Ljubljanskem gradu je na ogled naslednje: razgledni stolp, grajska kapela sv. Jurija, stalna razstava Kaznilnica, stalna razstava Slovenska zgodovina, Stanovska dvorana, Friderikov stolp in Friderikovi sobi, prodajna galerija domače in umetnostne obrti Rustika, Stolp strelcev in Peterokotni stolp. V Virtualnem gradu je na ogled dvanajstminutna projekcija zgodovine gradu, njegovega arhitekturnega razvoja in arheoloških spoznanj. V Gostilni na Gradu gostom nudijo tipične slovenske jedi, ki so narejene po sodobnih recepturah. V Grajski kavarni pa gostom nudijo pestro izbiro kav in drugih napitkov, sadne kupe, koktajle in izbrane slaščice.
Na Ljubljanskem gradu je bila kaznilnica odprta leta 1815. Pomenila je, da so se uresničile potrebe po takšnem zavodu, ki so se pojavile ob sprejetju modernega kazenskega zakonika v letu 1803. Država je z zakonikom spremenila kazensko pravo in postopek. Z njim so v habsburški monarhiji dokončno uveljavili kaznovanje z odvzemom prostosti. Kaznilnica na gradu je bila namenjena obsojenim ženskam in moškim iz Koroške in Kranjske, ki so dobili kazen do 10 let ječe. Podatki, ki so iz leta 1840 kažejo, da so v grajskih ječah prebivali obsojeni zaradi uboja, ropa, povzročitve hude poškodbe, detomora, največ pa zaradi kraje.
Stalna razstava Kaznilnica se nahaja pod dvorano Palacij in predstavlja niz ohranjenih zaporniških samic, ki so jih obnovili v letu 2011. Samice so bile sezidane v drugi kaznilniški fazi v času od 1868 do 1895. V njih je na ogled avtentična arhitektura, kaznilniška oprema, razmere in zgodovinski pregled dogodkov. Zanimiva je četrta samica, kjer so kaznjenci prikazani s hologramom oziroma navidezno resničnostjo. Prostori samic delujejo utesnjeno, k neprijetnemu občutku pa prispevajo tudi vrata in rešetke. V grajskih kaznilnicah so bili zaprti tudi znani Slovenci, kot sta Hinko Smrekar, znani slikar in karikaturist ter Ivan Cankar, ki je največji slovenski pisatelj.