Drevored Napoleonove lipe stoji ob glavni regionalni Tržaški cesti Vrhnika – Logatec, v osrednjem delu Gorenjega Logatca. Drevored je dobro ohranjen in daje mestu Logatec poseben pečat. Od leta 1985 je zavarovan kot spomenik oblikovane narave. S svojimi 1900 metri je najdaljši dvovrstni obcestni drevored v Sloveniji.
Lipov drevored sestavlja 290 dreves vrste lipovec in lipa. Je eden najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji, ki ga odlikuje dominantna lega ob vstopu v naselje. Cesta skozi Napoleonov drevored je bila že od nekdaj zelo pomembna, saj je prav po tej trasi vodila stara cesta Dunaj – Trst. Kakovost starih cest je bila precej slaba, uporabljali so jih za ježo, tovorništvo in tudi za vožnjo s preprostimi vozovi.
Cesto so po ukazu cesarja Karla VI. v obdobju od leta 1719 do 1728 temeljito obnovili, jo razširili, da sta se na cesti lahko srečala dva vozova in izboljšali posamezne odseke dotedanje ceste. To novo pot so poimenovali trgovska cesta. Obnova je bila dokončana do leta 1728, ko je skozi Logatec v Trst potoval cesar. Cesto, ki vodi od Vrhnike preko Logatca do Postojne, so leta 1876 pričeli graditi in obnavljati Avstrijci. Gradnja ceste je bila dokončana v obdobju francoske okupacije leta 1811. Poimenovali so jo Cesta dveh cesarjev oziroma Cesarska cesta. Cesta je bila razširjena in je tako omogočala prevažanje večjih tovorov do pristanišča v Trstu.
Največ so po njej prevažali les, ki je služil za potrebe tržaške ladjedelnice. V času Ilirskih provinc in cesarja Napoleona Bonaparteja je bil ob cesti čez Logaško polje posajen lipov drevored. Drevesa so sadili na daljših, izpostavljenih cestnih predelih zaradi tega, ker so bila potovanja počasnejša. Drevored zaradi lege ceste ne bi mogel nuditi sence potnikom in živini, če bi bil posajen samo na enem delu. To je gotovo tudi vzrok, da so posadili drevesa na obeh straneh ceste. Napoleon Bonaparte se je leta 1810 poročil z Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II.
Po ljudskem izročilu naj bi v spomin na ta slovesen dogodek zasadili tudi prve lipe drevoreda, in sicer na delu med Kramarjevo gostilno in Raskovcem ob novi cesti, ki so jo dokončali Francozi. Drevored se je po izročilu ob zasaditvi imenoval Luizin drevored, kasneje pa je to ime skoraj izginilo iz spomina prebivalcev Logatca.