Moste so gručasto naselje, ki spada v Občino Komenda. Kraj se je oblikoval v dveh obcestnih skupinah in tretji, ki leži med tokoma Pšate in Tunjščice. Naselje je močno prezidano in dozidano. Videz vaškega jedra se je ohranil v okolici cerkve sv. Boštjana.
Moste ležijo ob izlivu potoka Tunjščice v rečico Pšato, na stiku kranjskega polja in kamniškobistriške ravni. So največje naselje v Občini Komenda in imajo po podatkih iz leta 2012 okoli 1300 prebivalcev. S cestnega križišča v Mostah se usmerjajo ceste proti Vodicam do avtoceste, proti Kranju, Kamniku ter Domžalam, Mengšu in Ljubljani. Ravninski svet se rahlo nagiba od severozahoda proti jugovzhodu. Skozi kraj teče potok Tunjščica in se zliva v reko Pšato. Rastje in prst imata raznovrstno podobo. Za gospodarsko rabo je še najbolj pomembno ravninsko območje. Prva omemba kraja sega v leto 1362, ko sta celjska grofa Herman in Ulrik od ljubljanskega meščana Tomaža Ogljica kupila kmetije v Mostah. Najbolj pomembna krajevna znamenitost je cerkev sv. Boštjana, ki se prvič omenja leta 1512. Cerkev se poleg tega omenja tudi v popisu Kranjskih cerkvenih dragocenosti leta 1526. Sakralni objekt je imel obokan gotski prezbiterij, ki je bil poslikan leta 1644. V cerkveni notranjosti so bili po poročanju Valvazorja štirje oltarji. Pisni vir iz leta 1680 pa poroča, da je imela cerkev v zvoniku dva zvonika in tri oltarje, ki so bili posvečeni svetemu Boštjanu, svetemu Roku in svetemu Nikolaju.
Cerkvi svetega Boštjana so leta 1722 na severni strani prizidali kapelo sv. Frančiška Ksaverja. Za naselje sta bili značilni obrti slamnikarstvo in ščetarstvo. Poleg tega je bila pomembna tudi konjska procesija, ki je omenjena v Valvazorjevi znani knjigi Slava vojvodine Kranjske.