Cvetlični park Mozirski gaj se razprostira na desnem bregu reke Savinje v Mozirju. Park se razprostira na okoli 7 ha in je za obiskovalce odprt od sredine aprila do začetka oktobra. Nahaja se na območju nekdanjega divjega odlagališča. Mozirski gaj so uredili domačini in Društvo vrtnarjev Celje leta 1978. Osnovno poslanstvo Mozirskega gaja je hortikulturno ozaveščanje obiskovalcev in prav zaradi tega je v parku skozi celotno sezono na milijone cvetov.
Skrbnik Mozirskega gaja je Ekološko hortikulturno društvo. Poleg cvetja se v parku nahajajo tudi značilni etnografski objekti iz območje Zgornjesavinjske doline. V gaju so tako mlin na vodo, preužitkarska hiša iz leta 1803, kašča iz leta 1731, kovačija, čebelnjak in žaga venecijanka, ki je ena od najstarejših. Glavni objekt predstavlja najstarejša mozirska hiša v kateri so uredili šolsko učilnico in ima status dnevnega centra za osnovne šole. Ostale znamenitosti Mozirskega gaja so še drevored Evropske unije, zeliščni vrt, potomka najstarejše trte, skalnjak, razgledni stolp SVEA, tulipan Mozirski gaj, Čebelarsko društvo Mozirje s številnimi izdelki iz medu, kovačija, japonski vrt, kozolec, poročni paviljon, kapelica sv. Valentina in drugo.
Kašča, ki je sedaj v Mozirskem gaju, se je nekdaj nahajala v Podteru na kmetiji Komšak. Kmečka hiša je natančna kopija stavbe na Čelah nad Mozirjem. Kovačnico na vodno kolo so postavili zgornjesavinjski obrtniki in so bile nekdaj na tem območju dokaj pogoste. Ob čebelnjaku se nahaja stari panj, kot je bil v uporabi v nekdanjih časih. Kmetije so včasih imele vsaka svoj vodni mlin in le redko je več kmetij uporabljalo skupni mlin. Zaradi obilja vodnih virov je bilo nekdaj v Zgornji Savinjski dolini tudi veliko žag venecijank oziroma žag na vodni pogon. Leseni kozolec predstavlja eno izmed zadnjih etnografskih pridobitev v Mozirskem gaju. Kozolci spadajo med najbolj izstopajoče in prepoznavne objekte v Sloveniji. Vhod v park od leta 2002 krasi 53 let stara lokomotiva, ki jo je parku podarila družba Vipap Videm Krško.