Mesto Postojna se razprostira na skrajnem vzhodnem robu Pivške kotline na južni strani Postojnskih vrat, naravnim prehodom iz Srednje Evrope do Jadrana. Je gospodarsko, zdravstveno, kulturno in trgovsko središče Notranjske.
V pisnih virih se Postojna prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. Na griču Sovič nad mestom sta se nahajala predzgodovinsko gradišče in kasneje rimska utrdba. Sedaj so tam razvaline srednjeveškega gradu, ki je bil v lasti oglejskih patriarhov, nato pa je leta 1371 prešel v posest Habsburžanov. Leta 1689 je grad pogorel in ob vznožju hriba Soviča, na sedanjem Titovem trgu, so zgradili spodnjo graščino. Danes je grič Sovič varovano območje arheološke dediščine.
Poleg najdišča prazgodovinskega naselja in ostankov srednjeveškega gradu so ohranjeni tudi ostanki cerkvice svete Uršule. V obdobju italijanske okupacije so na hribu naredili sistem vodnih zbiralnikov, poleg tega je prepreden z vojaškimi strelskimi jarki. Sovič je priljubljena sprehajalna in rekreacijska točka, ki pritegne številne domačine in okoličane. Poleg tega je tudi razgledna točka, ki nudi čudovit pogled na Postojno in bližnjo okolico. Pot do slovenske štange je nezahtevna in lahko dostopna. Pri slovenski štangi ob vsakem državnem prazniku vihra slovenska zastava.
To ni prva zastava na tem predelu, saj je prav tukaj zastava ponosno vihrala skoraj celotno prejšnje stoletje, razen v letih med prvo in drugo svetovno vojno. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 so jo mladi domačini iz starega mestnega jedra naselja, Majlonta, ponovno dvignili.