Postojna se nahaja na severovzhodnem obrobju Postojnske kotline, na južni strani Postojnskih vrat. Mestno jedro se je razvilo okoli cerkve svetega Štefana, ob Tržaški cesti in je obsegalo še starejši Majland. Postojna je najbolj znana po znameniti Postojnski jami.
Mesto je kulturno, gospodarsko, zdravstveno in trgovsko središče Notranjske. Pomembna gospodarska dejavnost je turizem, ki se je pričel bolj razvijati leta 1857, ko so zgradili železniško progo Dunaj – Trst. Leta 1874 so odprli prvi Grand hotel na Krasu. Leta 1883 je bilo ustanovljeno tudi prvo turistično društvo na Slovenskem. Pomembne krajevne ustanove so srednješolski center, Speleološki inštitut, Notranjski muzej (Muzej Krasa), zdravstveni dom, bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, občina in več upravnih enot regijskega pomena. Za razvoj turizma skrbijo hotel Kras, družba Hoteli Turizem, hotel Jama, turistično društvo in več gostinskih objektov.
V Postojni je tudi več gospodarskih organizacij, kot so Gozdno gospodarstvo, trgovska družba Mercator, kovinska industrija LIV in več drugih podjetij, obrtnih delavnic in trgovin, poleg tega pa tudi pošta, lekarna, poslovna enota Koper in več turističnih agencij. V Postojni je bilo rojenih več znamenitih Slovencev, kot so pisatelj Alojz Kraigher (1877-1959), skladatelja Vilko Ukmar (1905-1991) in Alojz Srebotnjak (1931) ter kipar Frančišek Smerdu (1908-1964). Trg padlih borcev se nahaja v samem mestnem središču Postojne. Prenovljen je bil s sredstvi Evropske unije ter sedaj predstavlja sodobno in lepo urejeno območje, kjer se srečujejo domačini.
Vila se nahaja na Jenkovi ulici 3. Stoji v mestnem središču, južno pod Tržaško cesto. Spada med profano stavbno dediščino. Vila je bila zgrajena leta 1910 v historicističnem slogu na mestu nekdanjega dvorca Adlershofen. Glavna fasada je poudarjena z rizalitom, bogatejši okenski okvirji so izvedeni v ometu. Nekoč jo je obdajal razsežen vrt. Od leta 1951 so v vili prostori sodišča.