Radeče so manjše mesto, ki se nahaja v severovzhodnem delu Posavskega hribovja. Obdajajo ga reka Sava ter hriba Lisca in Kum. Kraj se je razvil ob stičišču prometnih, železniških in cestnih poti, ki povezujejo Celjsko kotlino, Dolenjsko, Posavsko hribovje in Spodnje Posavje.
Prvotno naselje, trg in kasneje mesto so se razvili ob izlivu rečice Sopote v reko Savo. Na Savi se je že v času srednjega veka zamejila meja med Kranjsko in Štajersko, ki velja še sedaj. Staro mestno središče se nahaja pod Grajskim gričem, tik nad ustjem Sopote. Novejši del Radeč se širi proti Savi in navzgor ob Sopoti. Splavarjenje na reki je bila nekdaj pomembna gospodarska dejavnost in zaradi nje je naselje postalo splavarsko pristanišče. Danes splavarsko tradicijo še vedno ohranjajo radeški splavarji. Na turističnem splavu obiskovalcem predstavijo zanimive navade in šege splavarjev ter vožnjo popestrijo s splavarskimi zgodbami. Občinska stavba Radeč se nahaja na območju Ulice Milana Majcna. Radeče so postale mesto 15. julija 1925.
Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, nato se je selil v Hrastnik, pozneje v Laško. Občina Radeče je postala ponovno samostojna 1. januarja 1995. Sedanja Občina Radeče se uvršča med manjše občine. Njena velikost je okoli 50 kvadratnih kilometrov. Ima štiri krajevne skupnosti – Radeče, Vrhovo, Svibno in Jagnjenica ter 23 naselij. Občina Radeče praznuje občinski praznik 8. septembra v spomin na izgnance, ki so se v tem času leta 1945 vračali domov. Na občinski stavbi je viden uradni grb občine Radeče, ki predstavlja modro polje, ki je obdano z zlatim baročnim okvirjem in krono s petimi roglji na vrhu. V modrem polju je postavljeno pet belih polj. Na belih poljih so vidne črne pike, ki si sledijo v zaporedju od zgoraj navzdol: štiri, ena, pet, dva in tri.
Izvor grba ni znan, saj so bili podatki uničeni, ko je leta 1927 prišlo do požara v Arhivu Notranjega ministrstva Avstrije. Radeška zastava je pravokotne oblike, bele barve ter ima na sredini občinski grb.