Studenice - Samostan Studenice

Vas Studenice se nahajajo v dolini reke Dravinje pod strmim severnim pobočjem gore Boč. Studenice se delijo na starejši in novejši del, ločuje pa ju reka Dravinja, ki večkrat poplavlja. Stari del Studenic je poseljen ob dolini Toplega potoka vse do samostana dominikank. Novejši del se razteza na dvignjenem območju doline.

Studenice so najbolj poznane po samostanskem poslopju z župniško cerkvijo, ki ga je leta 1237 ustanovila Zofija Rogaška. Cerkev sv. Treh kraljev je že v istem letu postala hospitalna. Zgrajena je bila v romanskem slogu, kasneje gotizirana, nato barokizirana in povečana v 18. stoletju, ohranile pa so se še gotske freske. V zunanje zidove cerkve je vzidanih več antičnih nagrobnikov. Rikica Kunšperška, sestra Zofije Rogaške, je leta 1237 ustanovila še samostan dominikank, kar je prispevalo k hitremu razvoju kraja. Dominikanke so precej hitro postale premožne, saj so v samostan vstopale večinoma dekleta iz bogatega plemiškega rodu. Njihovo imetje je obsegalo območje od Ptujske gore in vse do Zbelovega. Cesar Jožef II. je v času svojega delovanja samostan razpustil in nato je le-ta prešel v privatno last. Leta 1890 so ga naselile sestre Magdalenke iz Šlezije.

Samostan Studenice je deloval vse do leta 1948, nato je začel propadati. V zadnjih letih je doživel nekaj obnovitvenih del, prav tako pa tudi okolica in grad Studenice. Po denacionalizaciji je samostanski kompleks prešel v last Mariborske Škofije, ki naj bi ga temeljito prenovila. Celoten samostanski kompleks predstavlja najbolj dragoceni spomenik iz obdobja romanike v Sloveniji.