Sečovlje - Cerkev sv. Martina

Sečovlje je gručasta vas, ki spada v Občino Piran. Leži na nizki vzpetini sredi široke naplavne ravnice rek Dragonje in Drnice, vzhodno od Sečoveljskih solin, katerih območje je zavarovano kot krajinski park. V bližni se nahaja Letališče Portorož.

Nekdanje solinarsko naselje je strnjeno okoli cerkve svetega Martina, v zahodnem delu vasi Sečovlje. Sakralni objekt stoji na obzidanem pomolu, obkroža pa jo niz cipres. Župnijska cerkev je bila obnovljena leta 1822. Enoladijska cerkev ima triosno glavno fasado, z zvončnico in timpanom na zadnji steni. Sečovlje so najbolj znane po svojih solinah, ki so skozi stoletja veliko prispevale h gospodarskemu razvoju kraja. Nekdanja močvirnata tla, ki so nastala zaradi stika kopnega in morja, so preoblikovali v solinska polja že v času srednjega veka. Kraj se v pisnih virih omenja v rimskem obdobju, soline pa v 12. stoletju. Pridelovanje soli je bilo modernizirano v 14. stoletju, razcvet pa so soline doživele v obdobju Avstro-Ogrske vladavine. Območje solin je obsegalo 508 ha in v času od konca aprila do konca avgusta so preživljale okoli 500 družin. Družine so živele v solinarskih hišah in v eni od njih je danes Muzej solinarstva. Solinarska dejavnost še danes obstaja kot delujoča panoga na 700 ha delujočih solinarskih polj. Nad Sečovljami stoji hrib Krog, kjer je bil do leta 1947 benediktinski samostan in samostanska cerkvica svetega Onofrija iz leta 1432. V času od leta 1937 do 1970 je v Sečovljah deloval rudnik črnega premoga. Rudnik Sečovlje je imel globino rovov okoli 3600 metrov.

Južno od Sečovelj se magistralna cesta odcepi proti naselju Dragonja, notranjemu območju slovenske Istre in potem pred mostom čez reko Dragonjo prečka slovensko – hrvaško državno mejo (mednarodni mejni prehod Dragonja).