Šmartno pri Litiji je trško naselje z okoli 1500 prebivalci, ki se nahaja v samem središču Slovenije, le okoli dva kilometra južno od Litije. Naselje leži ob sotočju treh manjših potokov in je obdano z manjšimi vzpetinami, ki so poraščene z gozdovi. Šmartno ob Litiji je pomembno križišče cest, ki povezujejo Zasavje, Ljubljano in Dolenjsko. Že Janez Vajkard Valvasor omenja, da je bilo tukaj mnogo obrtnikov, predvsem krznarjev, usnjarjev, furmanov in kovačev.
Sredi glavnega trga se nahaja lepa neogotska katedrala (1901). Cerkev sv. Martina se kot podružnica prafare v Šentvidu pri Stični prvič omenja že leta 1135, sedež župnije pa je postala leta 1380, kot kraj s svetnikovim imenom pa se prvič omenja leta 1363. V teh dolgih obdobjih je bila cerkev sv. Martina večkrat prezidana. Konec 19. stoletja so staro cerkev podrli in na istem mestu sezidali današnjo. Zidati so jo začeli leta 1899, dozidana pa je bila leta 1901. Cerkev je posvetil ljubljanski škof Anton Jeglič 15. septembra 1901. Glavni dobrotnik je bil župnik Josip Burger (1836 – 1870). Sezidana je bila samo z darovi faranov in domačih duhovnikov. Zidavo cerkve je vodil župnik Ivan Lavrenčič, načrte pa je izdelal arhitekt Adolf Wagner iz Gradca. Poslikave sten in Križev pot so delo ljubljanskega slikarja Antona Jebačina. Oltarje iz kamna je izklesal ljubljanski kamnosek Feliks Toman. Cerkev je dolga 46,50 metrov, zvonika ob fasadi pa sta visoka 60 metrov, slog je gotski (nova gotika). Leta 1976, za 75-letnico, je bila znotraj obnovljena. V skladu z duhom časa je nastala mogočna opečna zgradba, zgrajena iz domačega materiala s tlorisom v obliki križa in monumentalnim dvostolpnim pročeljem. Cerkev sv. Martina spada med največje sakralne objekte svoje časa na Slovenskem.