KRAJI - Slovenija

Najlepši izleti po Sloveniji

Iskanje hotelov

Destinacija:
Datum prijave:
Datum odjave:

Točen datum bivanja še ni znan

REZERVACIJA

Booking.com

 Spisek vseh hotelov, apartmajev in sob

IZLET NA CELJSKI GRAD

Nik, Adi, ati in jaz smo se neko sončno soboto odpravili na Celjski grad.

Z Adijem smo se dobili pred blokom, primerno opremljeni za kratek izlet. S seboj smo imeli pohodniške palice in nahrbtnik s pijačo in okrepčili. Pot nas je peljala skozi mestni park ob Savinji in preko mostu čez Voglajno. Nato se je pričel vzpon po Pelikanovi poti. Začetek poti ni pretirano strm, hodimo večinoma po odpadlem listju. Na polovici poti se pričenja poseka. Gozdarji so posekali drevesa, ki so bila poškodovana v neurju. Na naše presenečenje smo na najbolj strmem in divjem delu poti srečali dva gorska kolesarja. Spomnili smo se, da je bil na parkirišču pod hribom parkiran koombi s kolesarskimi napisi. Bila sta oče in njegov sin, ki sta trenirala spust po hribu navzdol. Zaradi velike strmine se nam je početje zdelo precej nevarno, kljub temu, da sta bila zelo dobro opremljena in imela odlična kolesa. Vsem se nam je zdelo zanimivo zato smo se vsedli na bližnjo klop. Adi je bil navdušen in je rekel: "Ha, kako carsko!" Nekaj minut smo gledali in se čudili spretnostim, še posebej mlajšega kolesarja. Skakal je in zaviral kljub veliki strmini in kamenju na poti. Počitek smo izkoristili tudi za okrepčilo, pojedli smo čokoladice in popili sok. Nadaljevali smo pot med velikimi bukvami. Na tleh je bilo polno žira, ki smo ga lupili in pojedli jedra, kar smo se naučili na naravoslovnem dnevu. Pri drevesu, ki ga je presekala strela in na njem zdaj rastejo gobe smo zagledali Celjski grad. Bili smo veseli, ker smo bili že malo utrujeni. Pri grajskih vratih smo kupili vstopnice. Pozabili smo na utrujenost, ker smo želeli čim prej priti na Friderikov stolp. Stolp je zelo lepo obnovljen. V notranjosti so zgrajene nove stopnice, ki po sredini stolpa vodijo na vrh. Že znotraj stolpa so se nam tresla kolena od višine, ko pa smo prišli na vrh in se nam je rasprostru pogled na Celje, se nam je kar malo zavrtelo. Višine smo se malo prestrašili. Grozljiv občutek je še stopnjeval močan vetek, ki je premetaval zastavo na vrhu droga. Dan je bil lep, zato je bil tudi razgled krasen. Videli smo vse kraje v Savinjski dolini, Malič na jugu in Paški Kozjak na severu. Na steni gradu je pritjena tabla, kjer piše, da je bilo v času Celjskih grofov na dnu Friderikovega stolpa skladišče orožja. Nekaj časa pa naj bi bil v njem zaprt tudi Driderik, po čemer je stolp dobil tudi ime. Malo nas je zeblo, zato smo odšli na vročo čokolado in opazovali grad ter se v mislih vrnili v srednji vek. Osupli smo nad izračunom, da je ravno v novembru dvatisoč enajst, minilo petsto petinpetdeset let od umora zadnjega Celjskega grofa. Pot nazaj domov nam je hitro minila, ko smo se pogovarjali o tem, kako je potekalo življenje pred petsto leti.

Lep dan smo izkoristili tako za rekreacijo, kot za spoznavanje zgodovine mesta Celja.

David s pomočjo atija