Stari trg je od Slovenj Gradca oddaljen za približno deset minut položne hoje. Jedro vasi je pod Grajskim gričem, kjer stoji cerkev Svete Radegunde. Zgodovina Starega trga je izredno pestra, saj se je začela že v prazgodovini, se nadaljevala v antiki in preko srednjega veka do danes. Najdbe s Puščave, ki je porasla planota za Grajskim gričem, kažejo, da je bilo na griču gradišče že v mlajši železni dobi. Izkopavanja pred prvo svetovno vojno so odkrila temelje lesenih stavb in grobov. Pod gričem je v rimskem času vodila cesta iz Celeie v koroški Virunum. Takrat je bila na kraju, kjer danes stoji Stari trg, rimska naselbina Colatio s poštno postajo. Obsežno grobišče priča o večji naselbini. V 19. stoletju je Stari trg zajela industrializacija. Odprli so ga leta 1835, toda med drugo svetovno vojno so ga požgali. Spomin nanjo je spominska plošča, kjer je bil premogovnik. V Starem trgu je na hiši številka 56 je spominska plošča. Tu je svojo mladost preživel slovenski kipar Fran Berneker. Najbolj znan župnik v fari je bil Enej Silvij Piccolominij, ki je postal papež Pij II. Od cerkve Svete Radegunde se lahko vzpnemo mimo baročnih kapelic Križevega pota do cerkve Svetega Pankracija na Gradu. Po svojem nastanku in arhitekturi sodi med najpomembnejše spomenike na Slovenskem. Enkratna je tudi v širšem evropskem prostoru. Na kraju cerkve Svetega Pankracija je bil v 11. stoletju grad s kapelo. Zvonik je ločen od cerkve in je edini ostanek nekdanjega gradu. Zidovi so v pritličju debeli kar tri metre. Stavba izvira iz prve polovice 13. stoletja. Glavni vhod v zahodni steni cerkve Svetega Pankracija je nastal okoli leta 1240. Nad vhodom je freska Marije z Jezusom med dvema svetnikoma. Prvotna zasnova cerkve razkriva dvoranski tip cerkve s kvadratnim tlorisom. Sredi prostora stoji rimski marmorni steber, ki je izklesan iz enega samega kosa. Nanj se opirajo križni rebrasti oboki. Ti imajo že poznogotski značaj. V 18. stoletju so prizidali prezbiterij, vgradili kor, na zunanji južni strani pa postavili svete stopnice. Oprema cerkve je izredno dragocena. Najnovejše obnavljanje je odkrilo skrite freske. Sliki v stranskih oltarjih sta delo J. A. Straussa, svete stopnice pa je poslikal Anton Lerchinger. Cerkev Svetega Pankracija je odličen arhitekturni spomenik zgodnje gotike.