Naselje Žužemberk je središče Suhe krajine. Leži ob zgornjem toku reke Krke in združuje slikovito kulturno in naravno dediščino. Kraj se je razvil okoli srednjeveškega gradu Žužemberk, na terasi nad reko Krko.
Središče naselja predstavlja manjši trg z litoželeznim vodnjakom, ki stoji pred vhodom v grad Žužemberk, ter okoliške nadstropne hiše s kamnitimi portali. Med naravno dediščino izstopa reka Krka, ki je edina slovenska reka, v kateri se izloča lehnjak. Med kulturno dediščino izstopajo razvaline gradu Žužemberk, katerega ostanki se mogočno dvigajo na strmem skalovju nad Krko. Je eden najbolj slikovitih in značilnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Podružnična cerkev svetega Nikolaja (Miklavža) na Bregu je najstarejša še ohranjena cerkev na območju občine Žužemberk. Stoji na desnem bregu reke Krke, ob cesti proti Stranski vasi. Cerkvica je bila zgrajena v 13. stoletju, v gotskem slogu, kasneje je bila dozidana. V cerkveni notranjosti je baročni oltarček in znamenite freske iz 14. stoletja. Freska Adam in Eva naj bi bila delo slikarja Janeza Ljubljanskega, ki je bil v tistem času najbolj pomemben slikar fresk. Na cerkveni fasadi je vidna freska vihar na morju ter vzidan rimski nagrobnik. Poleg cerkve sv. Nikolaja je najstarejša cerkev v občini tudi cerkev sv. Roka, ki stoji na griču, jugovzhodno od jedra Stranske vasi in trškega jedra Žužemberka. Zgrajena je bila v znak hvaležnosti, ko se je prenehala kuga, ki je v kraju morila leta 1625. Je enotno pozidana zgodnjebaročna enoladijska cerkev iz leta 1626, z osemkotnim zvonikom na pravokotni osnovi iz leta 1693. Ladja je bila obokana leta 1871. Glavni zlati oltar izvira iz okoli leta 1693. Cerkev sv. Roka je bila znana romarska pot predvsem za žužemberško in dobrniško faro. Obe cerkvi sta zavarovani kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Poleg teh kulturnih znamenitosti so pomembni tudi ostanki rimske ceste, ki je vodila po obronkih gričev iz Ivančne Gorice skozi Žužemberk, Dvor in naprej proti Črnomlju.
Cesta je nekdaj predstavljala osrednjo povezavo za takratne prebivalce tega predela. V kasnejšem času je po tej cesti vodila cesarska trgovska pot. V uporabi je bila vse do leta 1859, ko so naredili novo cesto po dolini reke Krke.