Cerkniško jezero je največje presihajoče jezero na območju Slovenije. Nahaja se v južnem delu Cerkniškega polja in v površino meri 26 km2. Znano je v svetovnem merilu. Obiskovalca navduši s svojo raznoliko favno in floro ter številnim naravnimi pojavi. Jezero se napolni z vodo spomladi in v času deževja. V tem času je površina poplavljenega kraškega polja lahko velika tudi do 38 km2. Takrat ponuja obilo možnosti za ribolov in številne športe. Največja globina Cerkniškega jezera je približno 10 metrov. Okolica jezera je gnezdišče za mnoge vrste ptic. V jezero se steka voda iz podzemlja ene najbolj čudovitih kraških jam, Križne jame, ki je prava znamenitost med svetovnimi kraškimi jamami. Jezero presiha v mesecu maju in juniju, včasih pa tudi v zimskem času. V Muzeju jezerski hram si lahko ogledate živo maketo Cerkniškega jezera, ki prikazuje vodni in geografski sistem. V manj kot eni uri vam boste izvedeli vse o presihanju in nastajanju jezera. V muzeju si lahko ogledate tudi etnološko zbirko in multivizijo o jezeru, ki ga predstavi v vseh štirih letnih časih. Etnološka zbirka obsega čoln drevak, pripomočke za stari način ribolova, več vrst starih lesenih drsalk, pribor za rezanje in spravilo ledu, bogato zbirko literature o raziskovanju Cerkniškega jezera in še mnoge druge zanimivosti.

Fiesa je manjši zaliv, ki se razprostira med Piranom in Strunjanom ter je od Portoroža oddaljen okoli 3 kilometre. Do Fiese lahko pridemo po krajevni cesti iz Strunjana, ki vodi preko Pacuga ali pa iz Pirana mimo pokopališča. V mirnem in zelenem zalivu se v okviru namestitev nahajajo hotel Barbara, hotel Fiesa in kamp Fiesa. Zaliv Fiesa je najbolj poznan po dveh slikovitih jezerih, ki sta nastali kot posledica odkopavanja gline za potrebe bivše opekarne. Malo jezero se nahaja v zatišni legi tik pod pobočji, je globoko do 6,5 metrov in sladkovodno. Drugo jezero je večje in globje ter je od leta 1963 povezano z morjem, kar je posledica, da se v njem mešata slana in sladka voda. Brežine jezera utrjujejo močne in razvejane korenine trstičja, za visokimi stebli pa so našle svoj dom številne živali. Na sprehod okoli jezer tako ne moremo, saj so brežine preveč zaraščene in strme. Nekdanja industrijska cona je postala prostor oddiha in sprostitve v naravi. Jezeri v Fiesi sta uvrščeni v inventar najbolj pomembne narave dediščine v Sloveniji, saj predstavljata pomemben življenjski prostor različnih živalskih in rastlinskih vrst, predvsem okoli dvajset ogroženih in redkih vrst kačjih pastirjev. Jezeri sta bili leta 1989 z občinskim odlokom razglašeni za naravni spomenik.

Pivško kotlino, ki se razprostira ob razvejani reki Pivki, odlikujejo edinstveni kraški pojavi. Na površju se pojavijo mnogi bruhalniki in izviri, ki nato napolnijo nižje večje in manjše kraške kotanje in na ta način nastane kar sedemnajst presihajočih jezer. V občini Pivka se nahaja dvanajst presihajočih jezer, ki so Klenško jezero, Petelinjsko jezero, Palško jezero, Parsko jezero, Radohovsko jezero, Veliko in Malo Drskovško jezero, Laneno jezero, Kljunov ribnik, Kalško jezero, Malo in Veliko zagorsko jezero. Med Pivškimi presihajočimi jezeri sta obstojnejši in večji Palško ter Petelinjsko jezero. Jezera so vedno atraktivna in vredna ogleda. Palško jezero se razprostira severno od Palčja, v okoli pol kilometra široki in poldrugi kilometer dolgi kraški globeli, z dokaj ravnim nasutim dnom, v višini med 543 in 550 metrov. Je največje kraško jezero ob Pivki, ki ga po trajanju prekaša le Petelinjsko jezero. Okoli četrt leta je v globeli jezerska voda, drugače pa je Palško jezero suho. Ko je močnejše deževje, vre voda iz kraškega podzemlja večinoma na vzhodnem delu ob vznožju Škrljaka, najmočnejši izvir pa predstavlja Matijeva jama, iz katere priteka manjša reka. Tukaj gre za tipično kraško estavelo, v katero jezero ob upadanju tudi odteka. Vode iz Matijeve jame ljudje niso nikoli uporabljali, so pa nekdaj iz nje črpali vodo za vojaške potrebe. V jami so našli tudi človeške ribice. Gladina kraške vode niha za več kot 45 metrov, po ljudski pripovedi naj bi bilo Palško jezero najbolj polno leta 2000. Jezero dobiva vodo v večini iz prevotljenega podzemnega krasa ob vznožju Javornikov, ob upadanju pa oskrbuje Petelinjsko jezero, ki leži nekoliko nižje.

Pivška kotlina je razgibana kotlina med Krasom, Brkini in visokimi dinarskimi planotami. Kotlino zaznamujejo edinstveni kraški pojavi. Na površju se pojavijo mnogi izviri in bruhalniki, ki nato napolnijo manjše in večje kraške kotanje in na ta način nastane kar sedemnajst presihajočih jezer. V občini Pivka je dvanajst presihajočih jezer, ki so naslednja: Petelinjsko jezero, Palško jezero, Klenško jezero, Parsko jezero, Radohovsko jezero, Veliko in Malo Drskovško jezero, Laneno jezero, Kljunov ribnik, Kalško jezero, Malo in Veliko zagorsko jezero. Med Pivškimi presihajočimi jezeri sta obstojnejši in večji Palško ter Petelinjsko jezero. Jezera so vedno zanimiva in vredna ogleda. Petelinjsko jezero se razprostira severovzhodno od naselja Slovenska vas v smeri proti cerkvi svete Trojice oziroma vasi Trnje. Jezero ovalne oblike je drugo največje presihajoče jezero na Pivškem in v njem je voda povprečno okoli pol leta. Dno Petelinjskega jezera je skoraj ravno, voda pronica skozenj. Pritočna je vzhodna stran jezera, na južni in severni strani jezera pa so estavele in ponori. Ob močnejšem deževju se lahko napolni že v času enega tedna. V sušnem obdobju je dno jezera poraslo z zelnatimi rastlinami in travami. Jezerski bregovi so zaraščeni z borom. Območje jezera zaradi večmesečne prekrivnosti z vodo ni bilo uporabno za poljedelstvo in zaradi tega so vaščani dno jezera izkoriščali večinoma za pridobivanje sena. Domačinke so na dnu jezera in v bližnji okolici nabirale številna zelišča, kot so brinje, materino dušico, navadni rman, ozkolistni trpotec in druge, ki so jih uporabljale za zdravilne pripravke. Od konca 18. stoletja do sredine 20. stoletja je bila razširjena tudi dejavnost ledarstvo – kmetje so na jezeru lomili led in ga pospravili do spomlad, potem pa so ga na vozovih vozili v Trst. Nekdaj je bil predel Petelinjskega jezera del vojaškega poligona, ki ga je v ta namen izkoriščala že avstro-ogrska vojska, kasneje pa tudi italijanska in jugoslovanska. Območje se od leta 1991 ne uporablja več v vojaške namene, so pa še ostali na dnu ostanki streliva, luknje od granat in sledi tankov. Petelinjsko jezero je sedaj kot del naravnega območja posebnega varstvenega prometa Snežnik – Pivka vključeno v omrežje Natura 2000. V jezeru ima svoje prebivališče 12 do 15 mm dolg rakec, ki je edini kraj na svetu, kjer ga še lahko najdemo.