Dolenjske Toplice so manjše naselje, ki se nahaja na jugovzhodnem delu Slovenije. Leži na zahodnem robu Novomeške kotline ob potoku Sušica in križišču lokalnih cest iz Soteske, Novega mesta in Podturna. Potok Sušica je dolg, dokaj muhast potok, ki velikokrat presuši. V večini teče po kraškem terenu, na določenih predelih ponikne in je nato struga suha. Pojav je najbolj pogost ob pomanjkanju padavin in v poletnih mesecih. Potok nudi možnost ribolova, za katerega je najbolj zanimiv odsek od vodnega zajetja pod vasjo Dol do ribogojnice v Podbočju. Spada pod Ribiško družino Kostanjevica na Krki. Dovoljena vrsta ribolova je muharjenje, lovijo pa se potočna postrv, sulec in lipan. Dovoljene vabe so umetna muha in umetne vabe. Potok Sušica se izliva v reko Krko, ki poleg ribolova nudi možnosti za raftanje in čolnarjenje. Dolenjske Toplice imajo veliko možnosti tudi za številne druge aktivnosti, kot so sprehajanje, kolesarjenje, skike, nordijsko hojo in ostale rekreacijske aktivnosti. Posebnost Toplic predstavlja lepo urejen zdraviliški park z botanično potjo. V parku uspeva okoli 100 različnih grmovnih in drevesnih vrst. Kompleks term zajema Center zdravja, sodoben hotel Balnea, hotela Kristal in Vital ter Wellness center Balnea z notranjimi in zunanjimi bazeni. Dolenjske Toplice zaznamuje bogata tradicija zdraviliške dejavnosti. Sprostitvena ponudba je zajeta v wellness centru, ki je pravo kraljestvo kopeli, savn, masaž in vodnega razvajanja. Naselje je odlično izhodišče za izlete v daljno in bližnjo okolico – zelo obiskana izletniška točka je predvsem kočevski pragozd, v katerem so določena drevesa stara več kot 500 let. Bližnje Novo mesto ima številne kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti.

Kočevje je manjše mesto ob slikoviti reki Rinži na zahodnem delu Dolenjske. Reka Rinža je edina reka na Kočevskem območju, ki je dolga 14 kilometrov. Je značilna kraška reka, ki ponikne v podzemlje in se nato kot Bilpa izliva v reko Kolpo. Izvir reke je Reberski studenec, ki se nahaja ob vznožju Stojne za vasjo Mrtvice. Med svojim tokom po Kočevskem polju dobiva reka Rinža več pritokov s Stojne, ki so značilni kraški obrhi. Ti imajo veliko vode le spomladi in ob večjem deževju. Pritoki, ki pridejo s Kočevskega polja, nimajo značilnosti obrha in so manj izdatni. Del vode v podzemlje ponikne že za Kočevjem in potem odteka pod Rogom na dolenjsko stran. Kje dokončno ponikne, je odvisno od količine padavin. Ko so vode najvišje, izgine v podzemlje šele blizu Mozlja. Reka Rinža vodo dobiva tudi iz dolenjevaškega polja. V Kočevju si poleg reke Rinže lahko ogledamo veliko zgodovinskih zgradb. Najpomembnejše so Marijin dom, Nebotičnik, Vila Sajovic, Vila Kajfež, Gostilna pri kmetu, Gimnazija Kočevje in druge. Nekatere izmed stavb so svojo podobo malo spremenile in so danes občinske ustanove.

Otočec je manjše naselje, ki spada v Občino Novo mesto. Do sredine 20. stoletja se je kraj imenoval Šempeter po župnijski cerkvi svetega Petra. Danes je urbanizirano podeželsko naselje in pomembno turistično središče. Najbolj je poznan po gradu Otočec, ki je edini vodni grad v Sloveniji sezidan na otoku sredi reke Krke. V njem se nahaja restavracija in hotel s petimi zvezdicami, ki ima na voljo 16 razkošno opremljenih sob in suit. Pravljično podobo gradu dopolnjuje lepo urejen zeleni park, ki nudi prijetno senco tudi v največji poletni vročini. V restavraciji gostom nudijo pokrajinsko obarvano pijačo in hrano, primerno za grajsko okolje. Vsak dan imajo na voljo dnevne menije z izbranimi okusi. Grad Otočec obdaja reka Krka, ki je po dolžini druga najdaljša povsem slovenska reka in največja reka na Dolenjskem. Je edina reka v Sloveniji, ki ustvarja v strugi lehnjak. Le-ta se izloča v obliki pragov, jezov, pregrad in otokov. Reka nudi zatočišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Je dom dveh najbolj ogroženih obvodnih sesalcev v Evropi, bobra in vidre. Krka daje Otočcu edinstveno podobo. Na reki so trije jezovi – na Otočcu, Lešnici in v Mačkovcu. Za to območje so značilni tudi leseni mostovi. Eden je v naselju Otočec, druga dva pa vodita na grajski otok. Pri Otočcu se plitvo pod gladino v obliki podvodnih pragov izloča lehnjak. Nadgradnjo pragov predstavljajo otoki, na katerih uspeva obvodno rastlinstvo. Po teh edinstvenih rečnih otokih je Otočec tudi dobil svoje ime. Najbolj značilna živalska vrsta je labod, ki je postala kar zaščitni znak Otočca. Na tem predelu jih je zaradi ugodnih življenjskih razmer zelo veliko. Reka Krka obiskovalcem omogoča mnoge aktivnosti, kot so kopanje, ribolov in čolnarjenje, ob njej pa vodijo tudi lepo urejene pohodniške poti. V bližini Otočca je Novo mesto, kjer se nahajajo številne kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti.

Podzemelj je zanimivo grucasto naselje, ki se nahaja v bližini mesta Metlika. Leži na obmocju cudovite pokrajine Bele Krajine, ki je poznana po neokrnjeni naravi reke Kolpe, belokranjskih dobrotah in belih belokranjskih nošah. V naselju je Kamp Podzemelj, ki se uvršca med manjše in najbolj urejene kampe v Sloveniji. Vsa mesta za kampiranje so prostorna in se razprostirajo na travnati zelenici. Gostje si lahko sami izberejo svoj najljubši prostor v sencni ali soncni legi. Vsa kampirna mesta so v bližini restavracije, recepcije, toaletnih prostorov, otroškega in športnega igrišca. Kamp je priljubljen zaradi kakovostne gostinske ponudbe v letni restavraciji ter številnih aktivnosti za najmlajše kot tudi odrasle. V bližini obmocja za kampiranje se nahaja eno najbolj urejenih in eno najlepših kopališc na obmocju Kolpe, v sklopu katerega je še splav in pomol. Reka Kolpa je priljubljena predvsem zaradi tega, ker v poletnih mesecih temperatura vode lahko doseže tudi do 30 stopinj Celzija. Zaradi tega je zelo primerna za kopanje, vožnjo s kajakom, kanujem ali raftom ter ostale vodne aktivnosti. Colnarjenje po Kolpi je primerno za vse starostne skupine in ni nevarno. Idealno je za sprostitev v neokrnjeni naravi zelene Kolpe in za spoznavanje živalskega in rastlinskega sveta Krajinskega parka Kolpa. Prav posebnen car pa nudi spušcanje po kolpskih brzicah. V Kampu Podzemelj nudijo možnost izposoje kanujev in sup-a za tiste, ki imajo rajši mirnejše raziskovanje Kolpe. Prijaviti se je pa možno tudi na organiziran spust po reki Kolpi z raftom ali kanujem, ki traja od dveh do petih ur.

Ribnica je manjše mesto, ki je zgodovinsko, geografsko, kulturno, upravno in gospodarsko središče Ribniške doline. Nahaja se na sredi ravnine ribniškega polja, med grebenoma Velike in Male gore. Kraj leži na obeh bregovih ponikalnice Bistrice. Mesto je najbolj znano kot središče pokrajine suhorobarjev in lončarjev. Ribniško gospodarstvo je bilo prvič omenjeno leta 1220, v 14. stoletju je bila dokazana lesena obrt, konec 15. stoletja pa je kraj dobil pravico do proste trgovine s pridelki, živino in platnom. Ribnica je poznana po mnogih procesih proti čarovnicam, zadnja žrtev je bila sežgana leta 1701. Naselje se je od prvotnega jedra okoli župnijske cerkve in gradu po 2. svetovni vojni pahljačasto razširilo in v urbano celoto vključilo nekaj nekdanjih vasi. V Ribnici se je vse do današnjih dni ohranilo izkoriščanje lesa in gline za izdelovanje okrasnih in praktičnih predmetov ter orodja. Glavna nosilka razvoja Ribniške doline pa je industrijska predelava lesa. V Ribnici so največje znamenitosti Ribniški grad, cerkev sv. Štefana in Miklova hiša s knjižnico in galerijo. Gallusovo nabrežje se nahaja ob ponikalnici Bistrici, ki teče skozi Ribnico. Ogledamo si lahko zanimiv francoski most, ki je bil zgrajen v času Ilirskih provinc. Poleg ponikalnice Bistrica in Tržiščica je na tem območju največja ponikalnica Ribnica. Ribnica ima poleg bogate kulturne in naravne dediščine tudi številne etnografske, kulturne in druge prireditve, kot so Rokodelski festival, Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, Miklavževanje, Žive jaslice in drugo.

Šmarješke Toplice so razloženo naselje v bližini Novega mesta. Kraj je sestavljen iz gručastih zaselkov Dolnje in Gornje Toplice nad izvirom potoka Toplica in nekdaj samostojno naselje Obrh z zaselkoma Radež in Gomila. Na pobočjih Grčevja in Vinjega vrha se raztezajo vinogradi, v širši okolici je veliko mešanih gozdov. Šmarješke toplice so bile poznane že v predzgodovinski dobi. Termalni izvir ima temperaturo od 32 do 34 stopinj Celzija. Danes so terme sodobno zdravilišče, znano po vrhunskih zdraviliških storitvah in ponudbi najbolj sodobnih storitev medico wellnessa. V okviru nastanitev so na voljo trije vrhunsko opremljeni hoteli kategorije štirih zvezdic, ki jih obdaja termalni park. Območje občine obdaja več vodotokov, na južnem predelu je to reka Krka ter potok Zavetrščica in Toplica, na severnem delu Laknica, v osrednjem predelu pa si skozi ozko sotesko utira pot največji potok Radulja. Več potočkov, določeni izmed njih so še sedaj pitni, tudi večkrat ponikne. Med občinske naravne znamenitosti spadajo Spodnja Klevevška jama, Zgornja Klevevška jama, Koglo in Vinji Vrh, soteska potoka Radulja, Klevevška Toplica, močvirnata dolina Zdravci ter indijski lotos v zdraviliškem parku. Največje občinske kulturne znamenitosti so Karlovška hiša v Šmarjeti, ruševine gradu Klevevž, ruševine gradu Štrlek, vodnjak v zdravliškem parku, župnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi, cerkev sv. Jožefa na Velikem Vinjem Vrhu, cerkev Karmelske matere božje v Slapih ter župnijska cerkev sv. Marjete v Šmarjeti. Nad potokom Toplica stojijo razvaline gradu Štrlek, ki s prvo pisno omembo leta 1247 spada med starejše gradove na Slovenskem. Do razvalin gradu vodi lepo urejena sprehajalna pot. Občudovati je možno le še razvaline zahodne in južne stene nekdanjega gradu.

Sotočje reke Save in Krke se nahaja med vasjo Čatež ob Savi in mestom Brežice. Most je priljubljena točka za fotografe in ljubitelje narave. Brežiška kotlina z rekama s pritoki spada med najpomembnejše hidrografsko področje v Sloveniji. Reki sta že od nekdaj predstavljali pomemben del v življenju prebivalcev. Edini vir dohodka je marsikateri družini predstavljalo trgovanje z ulovom. Ob rekah so gradili pletilnice vlečnih vrvi, pristanišča ter ladjedelnice. Istočasno so se začela razvijati prenočišča in gostišča za potrebe splavarjev. Dokler ni bila mimo teh koncev speljana prva železniška proga je bila voda tudi edina prometna pot za splavarjenje in plavljenje lesa.

Žužemberk, ki je osrednje naselje Suhe krajine, se nahaja ob gradu na terasi nad dolenjsko lepotico, reko Krko. Središče kraja predstavlja manjši trg z vodnjakom pred grajskim vhodom in bližnje nadstropne hiše s portali. Krka je najdaljši desni pritok reke Save v Sloveniji. Je največja reka na območju Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka. Izvira v široki zatrepni dolini, severno od vasi Krka. Vode privrejo na planjavo v izviru Pod jamo pod Krško jamo severno od vasi Gradiček. Reka ima dežno-snežni režim z najnižjo vodo poleti in najvišjo vodo pozimi. Je ena najbolj umirjenih slovenskih rek. Onesnažena je že pri samem izviru, vendar jo kljub temu odlikujeta raznolikost in pestrost vodnega živalskega in rastlinskega sveta. V zgornjem toku teče vzdolž Žužemberškega preloma, ob katerem si je vrezala slikovito sotesko. Krka je edina lehnjakotvorna reka v Sloveniji. Njena voda je nasičena z apnencem, ki se izloča kot lehnjak in v zgornjem toku tvori značilne pregrade, v srednjem toku pa talne podvodne pragove. Nekdaj so ob lehnjakovih pragovih delovali mnogi mlini in žage, sedaj pa prevladuje turističen in rekreativen pomen reke. Usihanje izrabe Krke je bilo povezano s socialnimi in gospodarskimi spremembami po drugi svetovni vojni, ko je bilo leta 1952 ukinjeno mletje v kmečkih mlinih. Edini, občasno še delujoči mlin, je Zajčev mlin v Praprečah. Znan je bil kot drugi grajski mlin. Bil je v lasti Auerspergov, Zajčevi so ga kupili leta 1940. Prvotno je imel šest mlinskih koles, sedaj ima eno železno kolo. Območje reke Krke je v Žužemberku priljubljeno sprehajališče, ki se v poletnem času spremeni v naravno kopališče Loka. Domačini in drugi obiskovalci se kopajo v reki in uživajo v prelepem naravnem okolju. Poleg tega je čez sezono odprt tudi lokal, kjer imajo na voljo osvežilne pijače in sladoled.