Laško je slikovito manjše mesto v zahodnem delu srednje Slovenije. Je upravno, gospodarsko, kulturno in geografsko središče Občine Laško. Kraj se kot trg prvič omenja leta 1227, mestne pravice pa je dobilo leta 1927. Od takrat se je razvijalo kot trgovski, industrijski, obrtni in turistični kraj. Staro mestno jedro se nahaja pod hribom Hum, od koder je čudovit razgled na mesto in okolico. Glavni trgi v starem mestnem jedru so Orožnov trg, Valvasorjev trg in Aškerčev trg. Skozi Laško teče reka Savinja, ki ga deli na levi in desni breg. Reka Savinja ima v občini Laško dežno-snežni rečni režim. Glavni jesenski višek vode je posledica obilnejšega in dolgotrajnejšega deževja, glavni spomladanski višek vode pa je posledica padavin in kopnenja snega. Na območju občine Laško so levi pritoki reke Savinje Gračnica, Čikovca in Lahomnica. Desna pritoka pa sta Ična in Rečica. Hudourniški potok Rečica ima svoj izvir pod Zgornjim kalom in se v Savinjo izliva pri zdravilišču. Na reki lahko opazimo vodomca, ki je maskota Zdravilišča Laško in sivo čapljo. Reka Savinja je skozi zgodovino imela pomembno vlogo za gospodarski razvoj Laškega.

Nazarje je novejše naselje, ki se nahaja v Zgornji Savinjski dolini. Naselje je bilo večinoma zgrajeno v času po drugi svetovni vojni in se razteza ob sotočju Drete in Savinje. Za pokrajino doline je značilno predalpsko hribovje, ravninski svet se razteza le ob reki Dreti in v spodnjem delu njenih pritokov. V Nazarju so največje kulturne znamenitosti grad Vrbovec, Muzej Vrbovec – Muzej gozdarstva in lesarstva, Frančiškanski samostan Nazarje, župnijska cerkev Marijinega oznanjenja, samostan sester klaris, spomenik NOB in drugo. Grad Vrbovec je bil zgrajen že v prvi polovici 12. stoletja, današnjo podobo pa je dobil okoli leta 1480. Danes imajo v gradu prostore številna zasebna podjetja, v njem so upravni prostori Občine Nazarje, gostišče, poročna dvorana, gozdarske institucije tega predela ter Muzej gozdarstva in lesarstva. Samostanska knjižnica v frančiškanskem samostanu ima izredno redke eksponate, kot so prevod evangelijev Primoža Trubarja iz leta 1557, rokopisi na pergamentu iz 11. in 12. stoletja ter dve Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584. Sotočje reke Savinje in Drete je izjemno pomembno območje v Nazarjah, saj se prav na sotočju na ploščati skalni gmoti nahaja grad Vrbovec. Na apnenčasti vzpetini Gradišče nad sotočjem Drete in Savinje pa je frančiškanski samostan, župnijska cerkev Marijinega oznanjenja in samostan sester klaris. Reka Savinja je najdaljša reka, ki teče po območju Slovenije. Reka Dreta je eden izmed glavnih pritokov reke Savinje in je dolga 29 km. Dreta izvira pod prelazom Črnivec, teče skozi Gornji Grad po Zadrečki dolini in se nato pod gradom Vrbovec kot desni pritok izliva v reko Savinjo. Spodnji del reke Drete večkrat poplavlja in povzroča škodo na zemljiščih, objektih in cestni infrastrukturi.

Reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji. V Radečah je imela nekdaj zelo pomembno vlogo, saj je po njej potekal živahen rečni promet. V tistih časih so bile Radeče osrednje pristanišče na Savi in zgodovina ljudi ter kraja je bila tesno povezana s splavarjenjem. Mnogim domačinom je dejavnost kar 500 let omogočala dostojno življenje. Splavarji so na svojih flosih prevažali večinoma les. Njihovo delo je bilo nevarno, saj so po Savi, Savinji in Donavi včasih pluli vse do Beograda in še naprej do Črnega morja. S prihodom železnice leta 1862 je začelo splavarjenje zamirati, kljub temu pa so flosarska tradicija, običaji in šege v teh krajih pustili neizbrisen pečat. Obiskovalci se tako lahko od meseca aprila do oktobra udeležijo splavarjenja po reki Savi in se preko glasbe, plesa in pripovedi seznanijo s trdim življenjem splavarjev. Na Hotemežu pri Radečah je ob reki Savi urejena ena najlepših in najboljših ribolovnih tras v Evropi. Nahaja se na desnem bregu Save in v dolžino meri kar 700 metrov. Med ribami so prisotne babuška, jez, bolen, klenič, klen, krap, koreselj, mrena, linj, ostriž, ogrica, platnica, ščuka, ploščič, zelenika, podust, pohra, potočna postrv, rdečeoka, rdečeperka, smuč, som, sulec in šarenka. Tukaj potekajo številna svetovna in državna ribolovna prvenstva. Prelepa naravna kulisa in raznolikost rib, tako mojstrom kot začetnikom nudita popoln prostor za rekreacijo, športni ribolov in sprostitev. Dovoljene vrste ribolova so lov iz čolna, muharjenje, talni ribolov, vijačenje in beličarjenje.

Radeče zaznamuje edinstvena lega pod pobočji obronkov pogorja Kum, v soteski reke Sopote in ob bregovih reke Save. Mesto se je razvilo ob stičišču prometnih, železniških in cestnih poti, ki povezujejo Posavsko hribovje, Spodnje Posavje, Celjsko kotlino in Dolenjsko. Mimo naselja je bila leta 1862 speljana železniška proga Zidani most – Zagreb, zaradi katere je pričel zamirati splavarski promet. Splavarjenje na reki Savi je bilo nekdaj pomembna gospodarska dejavnost, zaradi katere je kraj postal splavarsko pristanišče. Gospodarski razvoj in življenja prebivalcev sta se skozi stoletja namreč zelo prilagajala naravnim danostim okolja. Voda in les sta omogočala preživetje oglarjem, splavarjem, steklarjem, kovačem, mlinarjem in drugim. Poleg bogate etnografske zapuščine je tukaj tudi zakladnica umetnostnih, naravnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot. Med naravne vrednote se uvrščajo park Dvor, reka Sopota, Gašperjev kostanj, ki je najdebelejši domači kostanj v Sloveniji, rastišča arnike, Jeračeva stebrasta smreka, rastišča kranjskega šebenika in jadranske smrdljive kukavice. Reka Sopota se v Radečah kot desni pritok izliva v reko Savo. Levi pritok Sopote je potok Sušjek. Njegova večja pritoka sta Zadnji potok in Koritnica. Desni pritoki reke Sopote so Glažuta, Murnov graben in Rapovšca. Dolina Sopote je zaradi geološke pestrosti zelo slikovita. Reka Sopota ima v ozki dolini padec s slapišči, brzicami in skoki. Najbolj ozka je dolomitna soteska Vidrna peč severno od Svibnega. Zelo hudourno reko Sopoto so regulirali od Jagnjenice do Radeč. Med arhitekturno dediščino spadajo železni most preko Save, TRC Savus, tržnica Radeče, bazen Radeče, dvorec Turn, Cumarjev mlin, Plačnikov spomenik NOB in graščina Dvor. Med sakralno dediščino izstopata cerkev svetega Petra in grobna kapela viteške družine Gutmannsthal-Benvenuti, ki stoji na radeškem pokopališču. Neobaročno kapelo z opečno obloženimi fasadami pokriva zanimiva pločevinasta zvonasto-laternasta streha.

Atraktivno mesto Rogaška Slatina je priljubljen zdraviliški kraj, ki se nahaja v Spodnjem Posotelju, v bližini meje s Hrvaško. Mesto je prepoznavno po mineralni vodi Donat Mg, prenovljenem zdraviliškem parku, obnovljenih zgodovinskih zgradbah, Kozmetiki Afrodita in svetovno znani Steklarni Rogaška. Rogaški Slatini je uspelo dolgoletno tradicijo združiti z modernim duhom sodobnosti. Glavni del osrednjih zanimivosti Rogaške Slatine predstavlja zdraviliško jedro s promenado, ki je zeleno območje zdraviliškega kompleksa. Zdraviliški park Rogaška Slatina in promenada se skupaj združita v Evropski ploščadi, ki predstavlja večnamenski prireditveni prostor. Zdraviliško jedro Rogaške Slatine ima številne znamenitosti, kot so Gozdni vrelec, Ivanov vrelec, zdraviliška kapela sv. Ana, Kidričev spomenik, kip grofa Ferdinanda Attemsa, spomenik padlim v NOB 1941 – 1945, spomenik sv. Janeza Nepomuka, pivnica mineralnih vod, vremenska hišica, stara direkcija, Zdraviliški dom (danes Grand hotel Rogaška) ter čudovita kristalna dvorana Grand hotela Rogaška. Ločnica je manjši potok, ki teče skozi zdravilišče Rogaška in se nato kot desni pritok izliva v reko Sotlo, ki je mejna reka med Hrvaško in Slovenijo. V potok Ločnica se izliva Tržiški potok. Potok Ločnica teče mimo Pegazovega doma, ki je novejši dom za starejše generacije, nadaljuje pot mimo parkirišča pri Rogaški Rivieri, Kulturnega centra, promenade, Hotela Slovenija, Kavarne in picerije Attems in proti Pegazovem spomeniku. Ob potoku vodi lepo urejena pešpot, ki v vročih poletnih mesecih nudi prijetno senco.

Šoštanj je manjše mesto, ki leži na ravnini ob reki Paki. Kraj leži pod razvalinami Pustega gradu, ki je v preteklosti nadziral pot skozi ozko dolino Pake. Šoštanj je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1199, tržne pravice pa je dobil leta 1348. Mesto je postalo leta 1911. Največje znamenitosti so Pusti grad (Grad Šoštanj), Kulturni dom, graščina Turn, vila Široko, Kajuhov dom, Kajuhov park, Muzej usnjarstva na Slovenskem, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, mestna hiša in drugo. Okoli 30 km dolga Reka Paka, ki teče skozi Šoštanj, izvira pod Glažutsko planino na Pohorju. Poleg Šoštanja teče tudi skozi občini Velenje in Šmartno ob Paki. V Velenjski kotlini v reko pritekajo Bečovnica, Velunja in Toplica. Ker so ob reki Paki razni industrijski obrati, je precej onesnažena. Zaradi dolgoletnega onesnaževanja v reki živijo le še manj občutljivi organizmi. Termoelektrarna Šoštanj je z izgradnjo čistilnih naprav v zadnjih letih delno pripomogla k ekološkemu očiščenju Šaleške doline in s tem tudi reke Pake. V Šoštaju so ob reki uredili sprehajalne poti, ki vodijo mimo znamenitosti, kot so Kulturni dom, Kajuhov park in drugo.