Volčji Potok - Arboretum

Arboretum Volčji Potok se nahaja pri Kamniku. Beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. V osnovi je arboretum botanični vrt za lesnate rastline, edini v Sloveniji. V prejšnjih stoletjih je bil graščinska posest, od leta 1882 pa je bil v lasti Ferdinanda Souvana, kasneje pa njegovega sina. Ta je okoli graščine uredil park z ribniki in nasadi eksotičnih dreves. Parku zato pravijo tudi Souvanov park. Graščina je bila med drugo svetovno vojno požgana in porušena. Od leta 1952 je park dodeljen agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani. Arboretum ima na...

Velika planina

Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprotni strani pa na visoke vrhove (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo). Na planini je okoli 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste velikoplaninskih bajtarjev, arhitekta ...

Kamnik - Staro mestno jedro

Kamnik ima zanimivo staro mestno jedro. Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja Mali grad, okrog njega pa se nahajajo naslednji trgi in ulice: Glavni trg, Samostanska ulica, Šutna, Sadnikarjeva ulica, Trg svobode, Prešernova ulica, Maistrova ulica, Frančiškanski trg ... Na Glavnem trgu se nahajajo Galerija Miha Maleša, Turistično informacijski center, Kavarna Veronika, kjer potekajo kulturne in zabavne prireditve, kamniti vodnjak, ki je delo kiparja Leona Homarja ... Na koncu Glavnega trga na severni strani stoji kip generala Rudolfa Maistra. V Samostanski ulici in na Frančiškanskem trgu najbolj...

Grintovec

Grintovec se uvršča med najvišji vrh v Kamniško – Savinjskih Alpah. 2558 metrov visoka gora se nahaja nad dolino Suhega dola, Kamniške Bistrice in nad dolino Ravenske Kočne. Vrh so pastirji verjetno osvojili v 18. stoletju. Botanik Giovanni Antonio Scopoli (1723 – 1788), tirolski naravoslovec in zdravnik, pa je v letu 1759 opravil prvi turistični pristop. Streha, kot se imenuje južno vršno pobočje, je večinoma gruščnato in na nižjem predelu deloma travnato. Stene so prepadne na jugozahodnem delu proti Suhem dolu, proti Velikim podom na vzhodu in na zahodu proti Dolcam. Greben Dolge stene se spušča pro...

Grad Zaprice

V Kamniku je ena izmed večjih kulturnih znamenitosti grad Zaprice. Nahaja se na vzpetini nad mestom in v davnini sta na njegovem mestu stala že prej dva gradova. Grad Zaprice so zgradili plemiči Dienger von Apecz. V prvi polovici 16. stoletja ga je dal na novo pozidati Jurij Lamberg. Prvotni srednjeveški grad je obdal z obzidjem z dvema stolpoma in ogelnimi pomoli. V Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 lahko še vidimo renesančni videz Zapric. Na gradu so se v 16. stoletju srečevali kamniški luterani, ki pa so jim bili prepovedani luterantski obredi v mestu po letu 1574. V 17. in 18...

Kamnik - Stari grad

Kamnik je eno izmed najstarejših in najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Nahaja se južno od Kamniško-Savinjskih Alp in je središče istoimenske občine. Zaznamujejo ga številne kulturne in naravne znamenitosti, ki privabljajo obiskovalce skozi celo leto. Stari grad stoji na Krniški gori (585 m) nad mestom. Omenja se že v 12. stoletju pod imenom Zgornji grad, ko pa so ga v 16. stoletju opustili, je začel propadati in je sedaj v ruševinah. Rodbina bavarskih grofov Andeških si je na slovenskem ozemlju pridobila obsežne posesti. V začetku 12. stoletju je imela tako v lastnini predele Gorenjske od prela...

Skuta

Skuta je 2532 metrov visoka gora, ki se nahaja v samem središču Kamniško Savinjskih Alp. Le-te so gorska veriga na severnem delu Slovenije in sestavni del Južnih apneniških Alp. Gorska veriga je dobila ime delno po Kamniku, delno po reki Savinji. Kamniško Savinjske Alpe se razprostirajo ob meji z Avstrijo. Približno tri četrtine predela je poraslo z gozdom, vrhovi pa so skalnati in goli. Njihova površina je okoli 900 km2. Na vzhodnem območju gorstva poteka meja med Gorenjsko in slovensko Koroško. Na Uršlji gori je zgodovinska tromeja med avstro-ogrskimi vojvodinami Kranjsko, Štajersko in Koroško. Na p...