Kropa je manjša vas, ki je nastala in se razvijala zgolj zaradi železa, ognja in vode. Ob hudourniškem potoku, v ozki grapi pod planoto Jelovica je v poznem srednjem veku na ozemlju plemiške rodbine Ortenburg zraslo železarsko naselje. Najstarejši arheološki ostanki na tem ozemlju sicer datirajo v antično dobo, vendar do sedaj še ne dokazujejo stalne naselitve. V 13. in 14. stoletju so Ortenburžani načrtno spodbujali rudarstvo, gradnjo talilnic železa in kolonizacijo. Vrhunec razvoja je Kropa doživela v 18 in drugi polovici 19 stoletja. Kroparski žeblji so bili znani in cenjeni na celotnem prostoru Sredozemlja. V tem obdobju se je dokončno oblikovala arhitekturna podoba starega trškega jedra kakršnega poznamo danes. Razcvetu je po letu 1860 sledila dolgoletna kriza, povzročena s propadanjem klasičnega fužinarstva. V nasprotju z gospodarskim zatonom pa je bilo to obdobje kulturnega razcveta in narodno političnega preporoda. Trško jedro Krope je od leta 1953, kot prvi kraj v Sloveniji, zakonsko zaščiteno kot kulturno zgodovinski spomenik nacionalnega pomena. Ogledamo si lahko naslednje: Slovensko peč, vodna korita – rake, prostor nekdanje Zgornje fužine, vigenjc - Vice, Potočnikovo hišo, župnijsko cerkev svetega Lenarta, Mazzolovo hišo, Bertonceljevo hišo, Fovšaritnico, Plac, Florijanovo znamenje, Lodnovo hišo z znamenjem, Nemško ali Gosposko gaso, podružnično cerkev kroparske Matere Božje, vodni zbiralnik – Bajer, Kovaški muzej in mnogo drugega. Slovenska peč predstavlja arheološki fenomen na področju železarske tehniške dediščine. Peč ima obliko navzdol obrnjene piramide, ki je v višino merila okoli tri metre.