Loška Koritnica je ena lepših alpskih dolin, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem delu Slovenije. Leži na območju Triglavskega narodnega parka, ki je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim.
Dolina je dostopna na jugu skozi sotesko Kluže pri Bovcu in na severu čez prelaz Predel na meji z Italijo. Po njej je nekdaj vodila pomembna strateška pot iz Posočja v Alpe. Dolino z vseh strani obdajajo veličastni dvatisočaki: Mangart, Jalovec, Kotovo sedlo, Bavh, Bedinji vrh, Vrh Rup, Vrh Krnice, Jerebica, Rombon, Morež in drugi. V osojnih previsnih dolomitnih stenah nad dolino zacveti v mesecu juniju v Sloveniji redki šopasti repušnik. V zatrepu Loške Koritnice pod Mangartom izvira reka Koritnica, ki teče skozi sotesko Kluška korita do izliva v smaragdno reko Sočo pri Bovcu. Reka ustvarja mnoge naravne lepote, kot so slapovi, Velika korita, Mala korita, soteska in slikoviti pritoki. V najbolj ozkem delu ledeniško preoblikovane doline se nahaja mogočna trdnjava Bovške Kluže, ki velja za eno najbolj slikovitih utrdb v Sloveniji. Kot beneška lesena utrdba za obrambo pred Turki se prvič omenja leta 1470. Med prvo svetovno vojno je s topovi varovala Bovško kotlino. Danes so v objektu razstavni prostori, prireditveni prostor, projekcijska soba, maketa Kluž, sprejemna pisarna, poročna dvorana in drugo. Edino naselje na območju doline je Log pod Mangartom, ki ga sestavljajo Gorenji in Spodnji Log ter zaselki Možnica, Pustina in Loška Koritnica. Hiše so grajene v obcestnem nizu in zelo strnjeno, oblikovane so po alpsko-bovškem izročilu. Oba Loga sta spadala med najlepše naselbinske spomenike v Triglavskem narodnem parku, dokler niso leta 2000 plazovi izpod Mangarta doline močno preoblikovali.
V župnijski cerkvi svetega Štefana s konca 18. stoletja sta gotska plastika Madone in stropna slika Groharja. Nad vaškim pokopališčem je urejeno vaško pokopališče iz prve svetovne vojne z betonsko skulpturo avstrijskih bojevnikov.