Solčava

Solčava je manjša vasica, ki se razteza od sotočja Savinje in potoka Klobaše do soteske pred Logarsko dolino. K Solčavi spadajo tudi samotne okoliške kmetije. Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 1268. Solčava je bila najprej pod oblastjo celjskih grofov, nato pa je leta 1456 prešla pod Habsburžane. Cesar Friderik III. je leta 1473 vse območje podaril takrat ustanovljeni ljubljanski škofiji. Med drugo svetovno vojno je bila vas skoraj v celoti požgana, razen cerkve in župnišča. Na Solčavskem se prebivalci ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in obrtjo, vedno bolj pa s turistično dejavnostjo.

Največji znamenitosti v Solčavi sta Solčavska tisa in cerkev Marije Snežne s kipom Solčavske Marije. Solčavska tisa raste nad vasjo in do nje pridemo po strmi poti iz centra ali po zložnejši poti od turistične kmetije Ramšak v Podolševi. Tisa naj bi bila stara kar okoli 1000 let. Cerkev je edina v celoti ohranjena gotska cerkev na področju Zgornje Savinjske doline.V vasici se nahaja Center Rinka, ki je večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega.