Štanjel je eno najbolj slikovitih in najstarejših kraških naselij. Utrjeno naselje na pobočju griča se nahaja na severovzhodnem robu kraške planote. Štanjel je bil zaradi strateške in prometno-geografske lege pomemben že od mlajše železne dobe naprej. Naselju dajeta poseben pečat renesančno baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela. Grad se uvršča med najlepšo fevdalno palačno arhitekturo na Primorskem. Zgrajen je bil na srednjeveških zasnovah, ki so bile vključene v razširjeno grajsko zasnovo. Grad Štanjel so začeli širiti grofje Cobenzli v 16. stoletju in mu ob koncu 17. stoletja dali dokončno podobo. V last grofa Coroninija je grad prešel leta 1810, nato so bili njegovi lastniki grof Ritter, vitez Fabiani, grof Melzi, baron Sessel, tržaško društvo pod vodstvom kapitana Parisija in nazadnje je bil lastnik Kamil pl. Marzetini. Med leti 1920 in 1935 je grad preurejal znani arhitekt Maks Fabiani. Po njegovi ideji je postal tudi večnamenski objekt. Med 2. svetovno vojno je bil grad požgan. Po dolgoletni obnovi so v obnovljenem krilu baročnega palacija odprli Galerijo Lojzeta Spacala. V galerijskih prostorih in na dvorišču potekajo različne kulturne prireditve. V galeriji se je možno tudi poročiti. V gradu je restavracija, kjer imajo na voljo tradicionalne kraško tržaške jedi. V grajski kleti ponujajo vina iz kraške vinorodne dežele. Grad Štanjel je skupaj s cerkvijo in glavnim trgom pomemben sestavni del naselbinskega jedra naselja.