Driselpoh je soteska, odmaknjeni biser Slovenije, ki jo je izdolbel potok Driselpoh. Potok je desni pritok reke Brače, ki se vije skozi Baško grapo. Grapa je soteska med Poreznom in spodnjebohinjskimi hribi, dodatno utesnjena še z železnico, cesto in reko Bačo.
Korita Driselpoha so dostopna, ko iz magistralne ceste Idrija – Tolmin zavijemo v Bači pri Modreju v Baško grapo, kjer se okoli en kilometer naprej od zaselka Kuk pričnejo korita. Korita se prepoznajo po bližnji 15 metrov visoki in široki previsni steni, ki so na levi strani in nižje ležečih klavžah, ki so na desni strani. Klavže oziroma umetni jez so potrebovali bolj za zajezitev vodnega toka kot za pomoč pri spravilu lesa. Erozijska moč Driselpoha je zaradi kratkih razdalj in velikega naklona velika in zaradi tega se pot takoj zoži v kanjon. Le-ta je izdolbljen v nagubanem apnencu, ki se hitro zaključi in razpre pot v sotesko Driselpoha.
Soteska ni daljša od kilometra in pol ter širša od 50 metrov. Na nezahtevni poti iz okoliških višin navzdol padajo majhni potočki, ki tečejo po naravnih koritih, narejenih v skladih mehkega in nagubanega volčanskega apnenca, ki predstavlja posebnost tega območja in se nato v kaskadah stekajo v Driselpoh. Ta si utira pot v nižino s pomočjo slapičev, ki so v povprečju visoki od enega do dveh metrov. Na koncu soteske, okoli 500 metrov naprej od domačije Driselpoh, se v zatrepu nahaja slap Driselpoh. Slap je visok osem metrov, pada v večji tolmun in je z dveh strani obdan s skladi.
Soteska Driselpoh je poznana tudi po rastlini, ki uspeva zgolj na določenem območju med Poreznom in Baško grapo in se imenuje kratkodlakava popkoresa ali Moehringia villosa. Rastlina je bila odkrita konec 18. stoletja. Eno njeno nahajališče se nahaja takoj, ko vstopimo v sotesko.