Planica 2016

Še nikoli nisem bil v Planici na poletih. Ja vem, grozno, a ne? Zato bi po letošnji odlični sezoni Petra Prevca že težko našel spet nek izgovor, da ne bi šel končno še v živo pogledati polete. In tako sem se odločil, da grem! Čeprav nimam rad organiziranih izletov, sem se tokrat zaradi logistično poenostavljenega ogleda prireditve vseeno odločil za organiziran prevoz. Seveda je s to opcijo zraven sodil tudi postanek za WC, pa čeprav se še niti 20 minut nismo peljali, od kar so nas še zadnje naložili v avtobus. In da so vsi opravili, kar so morali opraviti, je minilo kar nekaj časa. Ker so nas čakale še kolone do Planice, sem se že malo zbal, da bomo zamudili poskusno serijo, sploh, ker je že odhod bil kar pozen. Na srečo je bilo še najhuje do križišča, kjer se sreča cesta z Jesenic in z avtoceste. Od tu je bila sicer zgoščena kolona, a vseeno še relativno tekoča in tako smo prišli na prizorišče ravno ob začetku poskusne serije.

Z avtobusa sem se takoj zakadil proti skakalnici, vmes pa še mimo kontrole prtljage, ki ni bila ravno temeljita. Ker je bila velika večina obiskovalcev že na prizorišču, poskusna serija pa se je že začela, sem se odpravil proti delu, kjer ni bilo tolikšne gneče, vseeno je bil pa lep pogled na skakalnico. Najboljše je bilo pred skoki naših skakalcev, ko se je naenkrat dvignila množica slovenskih zastav, hrup pa se je za nekajkrat povečal. Sploh zame je bilo to novo, ker sem bil prvič v Planici in že zaradi tega se splača priti, da to doživiš. Všeč mi je bilo tudi to, da so med posameznimi skoki dvigovali atmosfero z glasbo, napovedovalec pa je tudi bil pravi poliglot. Ker ob prihodu ni bilo veliko časa za ogled okolice, sem se po zaključku poskusne serije šele utegnil dodobra razgledati naokrog po novih objektih in po okoliški čudoviti kulisi gora.

Vreme je bilo čudovito in dokler je bilo sonce, bi bili tudi kratki rokavi že skoraj dovolj. Ko pa nas je v drugem delu prireditve sonce dokončno zapustilo, pa je postalo naenkrat zelo hladno, tako v noge, ker smo stali na snegu, kot tudi drugje po telesu. Po končani prireditvi, ko se je spuščala že tema, pa je bilo samo še huje, še posebej, ker nam je organizator prevoza določil uro odhoda šele 2.5 uri po končani podelitvi. V tistem trenutku mi še na misel ni prišlo, da bi popil kakšno pivo, pa čeprav ga imam zelo rad. Prej, ko bi pa pasalo, pa nekako ni bilo časa, ker niti ni velikih pavz med posameznimi serijami, pa še WC bi bilo potem potrebno iskati. Ko je bila še slaba ura do odhoda, sem se vseeno hotel pogreti s kuhanim vinom, a so potem prodajlci pijače rekli, da so zaključili s točenjem. Ne vem, mogoče so mislili, da sem ga že preveč popil? Tako je potem moja prva Planica izpadla tako, da nisem na celi prireditvi popil niti kapljice česar koli.