Tehniški muzej Slovenije se nahaja v nekdanjih samostanskih in kasneje grajskih prostorih gradu Bistra. Bistra je v okolici Ljubljane, na poti med Vrhniko in Borovnico. Muzej zajema 6000 kvadratnih metrov površine. V muzeju imajo stalne zbirke s področij, ki so vodni pogoni, gozdarstvo, lesarstvo, lov, ribolov, elektrika, tekstil, promet, kmetijstvo in tiskarstvo. Bistra je bila ena izmed štirih kartuzij na Slovenskem. Poleg nje so bile še Žička kartuzija, Kartuzija Pleterje in Kartuzija Jurklošter. Bistra je višek na gospodarskem in kulturnem področju dosegla v 14. stoletju. Leži v čudovitem okolju z ribnikom, gozdno učno potjo in parkom. V grajskem parku je bila nekoč samostanska enoladijska cerkev iz 13. stoletja, ki je bila porušena leta 1808. Grajski park je lepo urejen in prepleten s sprehajalnimi potkami. V tem delu je tudi kavarna in paviljon za romantične poroke.

Dvorec Bukovje se nahaja v bližini Dravograda. Leži med ravnico na desnem bregu reke Drave in pohorskim gozdnim pobočjem Bukovja. Je idiličen prostor za poroke, prireditve, kongresne in protokolarne dogodke, izobraževanja, razstave in družabna srečanja. Dodatno v ponudbi so tri učilnice, velika dvorana ter devet sob in 26 ležišč. Dvorec obdaja lepo urejen park Bukovje, v katerem uspevajo različni nasadi. Ohranjene so stare, avtohtone sorte sadnega drevja in grmovnic. Dvorec s parkom evropskih dreves, kjer se stare krošnje prepletajo z mladim rastjem, je idealen za romantične poroke. Pari lahko izbirajo med različnim lokacijami, ki so naslednje: baročni ambient velikega salona, veličastna poročna dvorana s stilno opremo, prestižni poročni šotor ali svežina dvornega parka. Baročni dvorec ima pestro zgodovinsko preteklost. V srednjem veku so grajske utrdbe zaradi varnosti gradili na težko dostopnih območjih. Najbolj pogosti srednjeveški stavbni tipi so bili kastelni gradovi, pri katerih sta grajsko poslopje poleg bivalnega palacija sestavljala tudi grajsko obzidje in grajski stolp. Takšna je bila tudi graščina Pukštajn, ki je bila zgrajena v začetku 13. stoletja na pomolu nad reko Dravo. Do danes se je ohranila le zgradba renesančnega grajskega stolpa. Grajski objekt je kar dvakrat pogorel in takratni lastniki, rodbina Khossler, ga po zadnjem požaru leta 1706 ni več obnavljala. V njegovem vznožju so v stilu baročnih dvorcev v 18. stoletju zgradili novo stavbo dvorca Bukovje, istočasno pa je gotovo nastala tudi grajska kapela. S svojo neenotno podobo mogočni dvorec kaže na bogato stavbno zgodovino. Rodbina Kometer je po letu 1870 prezidala dvorec, s prezidavo pa je dobil sedanjo podobo historične zgradbe z ogelnimi stolpi. Baročni dvorec je imel zadnjo prezidavo v drugi polovici 20. stoletja. Le-ta je temeljito zaznamovala notranjost zgradbe, ki je bila zaradi funkcionalnih potreb temeljito prezidana. V tem obdobju sta nastala tudi dva štukaturna stropa, in sicer po originalni predlogi.

Dvorec Štatenberg se nahaja na manjši razgledni vzpetini v Dravinjski dolini, v bližini kraja Makole. Ime je dobil po nekdanjem gradu Štatenberg iz 12. stoletja, ki se nahaja v okoli pet kilometrov oddaljenem kraju Stari Grad in so od njega danes ostale le še ruševine. Baročni dvorec Štatenberg so grofje Attemsi pričeli zidati okoli leta 1696, končali pa so ga v času med 1720 in 1740. Zasnovo za razkošen dvorec je naredil arhitekt Camesini iz Italije. Dvorec je zasnovan tako, da ima štiri dvonadstropne trakte s poudarjenim glavnim poslopjem z slikovitim odprtim stopniščem. V notranjosti dvorišča je bil včasih urejen baročni vrt. V osrednjem poslopju je v pritličju stebrna dvorana, v nadstropju pa viteška dvorana. Na levi strani od viteške dvorane se je ohranilo pet soban s freskami, ki so muzejski del gradu, na desni strani pa je čudovita poročna dvorana, kjer lahko poteka civilna poroka. V viteški dvorani so na stropu alegorije, ki so obrobljene s štukaturami in predstavljajo štiri elemente: zemljo, vodo, ogenj, zrak ter antično mitologijo – Umetnost in Znanost pod okriljem miru. V drugih sobah so na ogled deli prezentirane opreme in peči. V zahodnem traktu dvorca se nahaja baročna kapela, v kateri so oltarji delo Martina Baselija. Dvorec Štatenberg je bil prenovljen po drugi svetovni vojni in nato ponovno po letu 1989. V okviru dvorca deluje tudi grajska restavracija, ki se nahaja v pritličju glavnega, južnega krila. Muzejski del dvorca Štatenberg si je možno ogledati v času uradnih ur Turističnega društva Štatenberg ali po dogovoru. Okolica dvorca Štatenberg ima park z različnim rastlinjem in drevored divjih kostanjev. Za dvorcem se nahaja večji gozd, po katerem gre krajša pešpot do petih ribnikov, ki nudijo tudi možnost ribolova. V okolici dvorca je za lovskim domom vzletišče za modelarstvo in jadralno padalstvo, od koder se nudi tudi lep razgled na Makole.

Grad Bogenšperk se nahaja ob osrednji cestni povezavi Zasavja in Dolenjske ter spada v Občino Šmartno pri Litiji. Grad je dvonadstropna zgradba s štirimi trakti, ki povezujejo notranje dvorišče in stolpe. Grad Bogenšperk je kulturni spomenik državnega pomena in prostor mnogih kulturnih dogodkov. Zaznamuje ga tudi najdaljša poročna tradicija v tovrstnih objektih v Sloveniji. Zaradi zanimive okolice in svoje lege v središču Slovenije je grad Bogenšperk priljubljena izletniška točka. Ob obisku gradu si je možno ob spremstvu vodnika ogledati muzej, ki predstavlja življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja, se rekreirati na sodobni trim stezi ali pa se okrepčati v grajski Krčmi. Renesančni grad Bogenšperk je zgradila rodbina Wagen v začetku 16. stoletja. Vse do leta 1672, ko sta zgradbo kupila Janez Vajkard Valvasor in njegova žena Ana Rozina, so se tukaj zamenjali še trije lastniki. Grad Bogenšperk je sčasoma postal znanstveno in kulturno središče z bogato knjižnico in grafično delavnico. V tem času se je Valvasor proslavil z izdajo znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske. Zlato obdobje gradu je trajalo do Valvasorjeve izselitve leta 1692. Potem so se do leta 1853 lastniki znova menjavali, dokler ni mogočne stavbe kupil knez Windischgraetz in njegova družina je nato na gradu živela vse do italijanske kapitulacije leta 1943. Po drugi svetovni vojni je postal grad s posestvom ljudsko premoženje. V letih 1949 in 1964 so bili v njem jezuiti, po letu 1972 pa ga je pričela obnavljati občina Litija ter ga preurejati v muzej.

Grad Grad se nahaja v naselju Grad na Goričkem. Vas Grad je največje in najstarejše naselje na Goričkem. Grad je kulturni spomenik državnega pomena. Varuje se skupaj s svojo okolico in grajskim parkom kot umetnostno-arhitekturni in zgodovinski spomenik. Objekt je velik adut za turistično oživitev vasi Grad. Domačini si želijo, da bi grad ponovno zaživel kot središče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja regije. Grad Grad se trenutno obnavlja. Je najobsežnejši grajski kompleks v Sloveniji. Ima kar 365 sob. Zgodovina gradu sega v leto 1208. Lastniki so se večkrat menjavali. Med obema svetovnima vojnama je bil njegov gospodar industrijalec Geza Hartner iz Murske Sobote. Takrat je bil opremljen z umetninami in lepo ohranjen, nato je bil do obnove dolgo opuščen in prepuščen propadu. Znotraj gradu se nahaja vodnjak, ki je zavarovan s ploščo in vklesan v živo skalo. V času napadov in obleganj je le-ta igral pomembno vlogo. Na grajskem dvorišču je žarišče energijskih moči. Vibracije grajskih sevanj naj bi zdravile različne bolezni. Obiskovalci si lahko ogledajo le del prostorov. Odprta je poročna dvorana, urejene so kovaška, lončarska in kolarska delavnica ter nekaj etnoloških zbirk. Na voljo je tudi manjša prodajalna spominkov. Največja tradicionalna prireditev je Noč čarovnic.

Grad Jablje, tudi Jable (nekdaj Habach) se nahaja nad izvirom potoka nad naseljem Jablje v Loki pri Mengšu. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V njem imata svoj sedež ustanovi Ministrstvo za zunanje zadeve ter Center za evropsko prihodnost. Grad Jablje leži na robu skalnatega pobočja. Pozidan naj bi bil leta 1530, v pisnih virih pa se prvič omenja že leta 1268. Objekt ima srednjeveško zasnovo, današnja arhitektura pa ohranja renesančni videz. Zadnje večje predelave je doživel po potresu leta 1895. Sedanja podoba je rezultat barokizacije in novejših prezidav, od katerih je bila zadnja korenita obnova končana leta 2004. Največja znamenitost gradu je slavnostna jedilnica v nadstropju jugovzhodnega stolpa, ki jo je leta 1745 baročno poslikal slikar Franc Jelovšek. Med freskami izstopa nenavadna upodobitev na kameli jahajočega Kitajca s tamburinom. Na spodnjem območju nekdanje grajske posesti so se ohranili kozolec toplar in grajska hleva. Grad Jablje je imel številne lastnike, med njimi so bili prvi lastniki plemiška rodbina Lamberg, plemiči Raspi, baroni Mosconi, od leta 1780 in do konca druge svetovne vojne pa baroni Lichtenbergi. Med vojnim časom je grad Jablje preživel brez večjih poškodb, v povojnih letih pa je bil oplenjen in nacionaliziran. Neposredno pod objektom je vodna jama, iz katere priteka eden izmed pritokov potoka Šumberk, ki se potem izliva v reko Pšata. Grad Jablje služi za različne namene, kot so prireditve, koncerti, protokolarne zadeve, seminarje, sprejeme, poroke, predavanja, praznovanja in drugo. Nahaja se v neposredni bližini prestolnice Ljubljana, odmaknjen od mestnega vrveža, v čudovitem naravnem in prijetnem okolju.

Grad Mokrice se nahaja blizu naselja Čatež ob Savi. Stoji na griču nad desnim bregom reke Save. V pisnih virih je bil grad prvič omenjen leta 1444. V obdobju Rimskega imperija je tukaj stala utrdba, ki se je imenovala Romula in pod njo je ležalo naselje z istim imenom. Od njega se je ohranilo več izkopanih predmetov. Danes je grad preurejen v hotel visoke kategorije. Pod srednjeveškim obzidjem je prostrano igrišče za golf. Ima 18 igralnih polj in je pravi izziv za izkušene igralce in za začetnike. Igralna polja imajo vrsto naravnih ovir, med katerimi je tudi jezero. Nova pridobitev je moderen golf simulator, ki omogoča igranje golfa v zimskih mesecih. Ob gradu Mokrice je čudoviti dvestoletni angleški park. V grajski restavraciji nudijo ogromno mamljivih jedi. V vinski kleti imajo najboljša slovenska vina in tukaj so na voljo tudi vodene degustacije. Grad Mokrice je priljubljeno mesto za organizacijo poslovnih, družabnih in protokolarnih srečanj. Neponovljiv dogodek je lahko tudi romantična poroka, kjer si je večno zvestobo in ljubezen obljubilo že mnogo parov. Svoje sanje lahko uresničite sredi grajskega parka ali v zasebnosti poročne dvorane. Prava nepozabna posebnost pa je viteška poroka.

Grad Sevnica je eden izmed najlepših gradov v Sloveniji. Nahaja se na vrhu Grajskega hriba nad starim mestnim jedrom Sevnice, od koder je čudovit razgled na dolino reke Save, okoliško hribovje in stari del mesta. Ogled notranjosti gradu Sevnica je možen le v spremstvu turističnega vodiča. V okvir gradu spadajo muzejske zbirke in galerije, grajska kavarna, grajska kašča, grajska vinoteka, grajski vinograd, Lutrovska klet, prodajni kotiček in grajsko lutkovno gledališče Sevnica. Na gradu potekajo številne prireditve in festival modre frankinje, možen je najem prostorov za srečanja, koncerte, predavanja in drugo. Na gradu Sevnica organizirajo tudi romantične poroke v poročni dvorani ali grajskem parku. Zgodovina gradu in s tem tudi kraja Sevnica je tesno povezana z razvojem salzburške nadškofijske posesti v štajerskem Posavju. Nemško ime naselja – Liehtenwalde je v pisnih virih omenjeno leta 1275, obstoj gradu je prvič omenjen leta 1322, vendar se že leta 1309 omenja kastelan, ki ima vratarja in štiri stražnike. Grad Sevnica so zgradili salzburški nadškofje, ki so bili že od leta 1043 lastniki kompleksa zemljišča. Grad Sevnica je bil začasno v ogrskih rokah konec 15. stoletja, nato je pa spet prešel v last nadškofije. Lastniki gradu so bili Turjačani, Draškoviči in Mosconi. Grad Sevnica je dobil pravokotno obliko z notranjim dvoriščem, trakti, valjastimi stolpi ter ploščadjo, ki prehaja v grajski park. V vzhodnem traktu gradu Sevnica se je ohranil poznoromanski stolp z zidovi, ki so debeli okoli 2,5 metra in s stranicami po 10 metrov. Nad vzhodnim portalom se nahaja reliefna plošča z grboma lastnikov Mosconov in Aichelburgov ter napisom z letnico 1597. Renesančno dvorišče je obkroženo z dvonadstropnimi arkadami. V drugem nadstropju gradu je vrsto sob, ki imajo neorenesančno opremo. Največja znamenitost gradu Sevnica je figuralna freska štirih letnih časov iz okoli 1700 v jugovzhodnem stolpu, ki so jo izpod beležev izluščili šele med obnovitvenimi deli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob gradu se nahaja renesančno - baročni park z drevesi – najbolj znamenito drevo je lejlandska pacipresa, ki ga je v začetku 19. stoletja uredil tedanji lastnik Johann Händl pl. Rebenburg. Zasul je grajske jarke, znižal grajsko obzidje, zasadil park in na južnem pobočju hriba uredil terase ter zasadil trte. Na grajskem pobočju pod gradom Sevnica je Lutrovska klet, ki naj bi nastala v sredini 16. stoletja. Protestanti so jo uporabljali za molitve, kasneje pa je postal grobnica nekaterih sevniških graščakov. V kleti se na oboku nahaja znamenita poslikava Poslednja sodba.

Grad Slovenska Bistrica se nahaja v neposredni bližini centra mesta. Je mogočna stavba, ki jo težko zgrešimo. Ob gradu se nahaja grajski park, ki privablja domačine in obiskovalce v vsakem letnem času. Grad Slovenska Bistrica se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. Ima pestro preteklost, saj je večkrat menjaval lastnike. Na začetku je bil v deželnoknežji lasti. V zasebno last je prešel leta 1587, ko ga je kupila plemiška družina Vetter, kasneje von der Lilie. Naslednji lastniki so bili pred potekom 17. stoletja družina Wildenstein, ki je znana tudi po oblikovanju bistriškega grajskega parka. Grofje Attemski so ga kupili leta 1717 in v njihovi lasti je ostal do leta 1945. Danes je grad osrednji prireditveni in kulturni center mesta in občine. Skrbno se obnavlja od leta 1985. Na ogled so stalne razstave kot so soba praporov, rimska cesta Celeia – Petovio, razstava Ančnikovo gradišče, Arkova etnološka zbirka, zbirka vin bistriških pridelovalcev, zbirka molitvenikov, zbirka petrolejk, zbirka lutk v značilnih nošah sveta, Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov, zbirka mineralov občin Slovenska Bistrica in Oplotnica, Ingoličeva spominska soba, kamnine Pohorja, Grajska dimnica s staro grajsko uro in Tomažičeva spominska soba. V gradu so tudi likovni salon, viteška dvorana, v kateri potekajo različne kulturne prireditve, poročna dvorana in galerija Grad. V poletnem času na notranjem dvorišču gradu potekajo tradicionalni starobistriški večeri. Organizirano imajo stalno vodniško službo.

Grad Tuštanj se nahaja med Zgornjim in Spodnjim Tuštanjem v Občini Moravče. Njegovo prvotno ime je Tuffstein, po nemškem izrazu za kamnino lehnjak. Grad v svoji notranjosti hrani originalno zbirko pohištva, urbarjev, porcelana, lončenih peči in drugega inventarja. Slikoviti grad Tuštanj je edini grad od šestih v Moravški dolini, ki je stalno poseljen, ni utrpel posledic rušenja ali požiganja, niti nacionalizacije po drugi svetovni vojni. Na kamniti plošči z grbi nad vhodnim portalom objekta je letnica 1490, v sedanjo obliko pa je bil prezidan leta 1671. Lastniki gradu so bili plemeniti Lichtenbergi, v sredini 19. stoletja pa je z dedovanjem in porokami prišel v lastnino družine Pirnat. Objekt ima štiri trakte, ki imajo izstopajoče vogalne stolpe, znotraj pa je pravokotno dvorišče z vodnjakom in arkadnimi hodniki. Zunaj gradu Tuštanj stoji kapelica sv. Janeza Nepomuka iz 17. stoletja s freskami Frana Jelovška in Layerjevo oltarno sliko. V bližini vhoda v grad uspevata okoli sto let stara lipa in platana. Danes je del gradu kmetija, del pa je spremenjen v turistično atraktiven muzej. Njegova zgodovina je zelo bogata, saj se je v več kot 500 letih obstoja, v njem zvrstilo že več rodbin in z njimi povezanih zanimivih zgodb. Med njimi najbolj izstopa ta, kako je grad iz plemenih plemiških rok prešel v rod grajskega vrtnarja Luke Pirnata. V tej rodbini je ostala zgradba do današnjih dni. Ponudba gradu je pestra in zajema naslednje: nepozaben poročni dan – civilni in cerkveni obred v grajski ali navadni opravi, grajski kulturni večeri, organizacija prireditev ali seminarjev v edinstvenem grajskem ambientu, izvedba učnih delavnic za šole in vrtce, vodeni ogledi gradu, pri čemer za najavljene skupine postrežejo z domačimi dobrotami.

Titov trg je središče starega mesta in spada med enega izmed najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Je stičišče glavnih mestnih prometnic. Na trgu najprej pade v oči čudovita Pretorska palača. Titov trg z okolico zajema še naslednje znamenitosti: Armeria, palača Pizzarello - Palma, Foresteria, Loža, stolnica (cerkev Marijinega vnebovzetja), palača Del Bello, Patriarhov stolp in rotunda Janeza Krstnika. Pretorska palača spada med osrednje arhitekturne spomenike v Kopru. Ima bogato stavbno zgodovino od 13. do 17. stoletja. V drugi polovici 15. stoletja je v glavnem dobila sedanjo podobo. Zgradili so jo na prostoru dveh starejših hiš iz sredine 13. stoletja. Je najbolj reprezentančen profani objekt mesta s svojim poznogotsko-renesančnim pročeljem in raznorodnimi notranjimi prostori. Palača je bila namenjena posvetnim mestnim funkcijam. Bila je sedež beneških podestatov in kapitanov do konca 18. stoletja. Okrašena je s kipi, grbi in napisnimi kamni. Leta 1664 so nad glavno pročelje postavili gibelinski zobčasti nadzidek. Kamnita in z mečem oborožena Pravica stoji med cinami. Danes je palača za reprezentančne potrebe občine predelana in urejena s stilnim pohištvom v razstavne prostore, pisarne in slavnostno dvorano. Foresteria je bila namenjena za bivanje in sprejem podestatovih gostov. Ima zelo lepa kamnita renesančna vrata. Armeria je bila do leta 1550 skladišče orožja (orožarna), nato pa mestna hranilnica oziroma zastavljalnica za ubožne in prostori mestnih uradov in vicedomov. V 18. stoletju so stavbi povezali, ko so tudi povišali Armerio za eno nadstropje. Na portalu nekdanje orožarne je pritrjen mestni grb z glavo Meduze. Obe stavbi sta drugače nastali v 15. in 16. stoletju. Loža je dobila sedanjo podobo ob koncu 17. stoletja. V spomin na epidemijo kuge leta 1554 in 1555 je bil v vogalni niši postavljen kip Madone iz žgane gline. Je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Nad kamnitimi stebri so šilasti gotski loki. V pritličju je kavarna. Stolnico Marijinega vnebovzetja so postavili v drugi polovici 12. stoletja. Cerkev so v 15. stoletju povečali. V spodnjem delu se je ohranil gotski stil, višje pa je dodan renesančni pridih. V prvi polovici 18. stoletja so ustvarili nov dvoranski prostor. Zvonik stolnice je bil nekoč utrjen objekt. Rotunda ali krstilnica Janeza Krstnika spada med romanske arhitekture.

Grad Tabor se nahaja na manjši vzpetini nad Laškim, ob vznožju Huma. Od tukaj je čudovit razgled na mesto in okolico. Grad Tabor je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1145. Kasnejša pričevanja dokazujejo, da je bil v lasti Celjskih grofov, ki so v njem občasno prirejali viteške igre in lovske prireditve. Leta 1487 so grad Tabor požgali Turki in nato so ga v 16. stoletju predelali v protiturški tabor, od koder izvira tudi njegovo ime. Po koncu vpadov Turkov je trdnjava dolga stoletja samevala in propadala. Grad Tabor je celovito prenovo doživel v letih med 1984 in 1988. Pravokotni južni stolp je bil stanovanjski objekt z vhodom v prvem nadstropju. Skupaj z obzidjem je romanski. Okrogli stolp je rezultat renesančne obnove, ki ni prizadela osnovne zasnove zgradbe. Danes je v gradu Tabor restavracija Pavus, kjer lahko poskusimo kulinarične dobrote in grajska vina. Na Gradu Tabor Laško poskrbijo tudi za izvedbo uradnega dela poroke in poročno slavje. Poročna dvorana z galerijo za svate, nevestin bar in vinoteka se nahajajo v okroglem stolpu. Notranje grajsko dvorišče Prostor za grajskim obzidjem pa se lahko spremeni v vinski ali kulinarični dogodek, koncertno dogajanje, otvoritev, slavnostni sprejem in drugo.

Kobilarna Lipica se nahaja v čudovitem kraškem okolju, blizu slovensko-italijanske meje. Ustanovljena je bila leta 1580 in je središče vseh lipicanskih konj na svetu. Je eden izmed najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov Republike Slovenije. Več kot štiri stoletja neguje Kobilarna Lipica tradicijo selekcije in vzreje konj čistokrvne lipicanske pasme, v povojnem času pa je razvila svojo klasično šolo jahanja, s katero se udeležuje konjeniških predstavitev in prireditev širom po svetu. Danes je Kobilarna Lipica svetovno znan rekreativni center, kjer lahko preživite čudovite trenutke sprostitve. V kompleksu Lipica so obiskovalcu na voljo hotel Maestoso, hotel Klub, tenis igrišča, golf igrišče, mini golf, bazeni, savne, igralnica, fitness, prodajalna spominkov, muzejska zbirka kočij in drugo. Ogledamo si lahko eno najstarejših kobilarn na svetu, predstavo klasične šole jahanja, hipodrom, velbanco iz leta 1703, zbirko čudovitih umetniških del v stalni galeriji Avgust-Černigoj, cerkev sv. Antona in dolino Lurške Matere Božje. Na voljo so tečaji jahanja, golfa in zanimiva vožnja s kočijo. V Kobilarni Lipica imajo tudi poročno dvorano za čudovito romantično poroko.

Mesto Ljubljana je od leta 1991 prestolnica Republike Slovenije in privlačen turistični kraj, ki skozi celo leto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Ljubljano najstarejši pisni vir omenja že okoli leta 1120, ko je za kraj kot spanheimsko last zapisano nemško ime Laibach. Danes je Ljubljana kulturno, upravno, prometno, gospodarsko, politično, raziskovalno in izobraževalno središče Slovenije. Ljubljanski grad je mogočna srednjeveška utrdba, ki predstavlja simbol prestolnice. Stoji na robu Grajskega griča, tik nad srednjeveško Ljubljano. Do Ljubljanskega gradu se je mogoče pripeljati z avtom, se iz starega mestnega jedra iz Krekovega trga vzpeti s tirno vzpenjačo ali pa se sprehoditi po eni izmed urejenih poti. Ljubljanski grad se je razvil iz utrjenega stolpa z obrambnim zidom že pred prvo omembo Ljubljane. Na griču, kjer grad stoji, pa je bila potrjena prisotnost človeka že vse od časa pozne bronaste dobe. Ljubljanski grad je skozi svojo bogato in pestro zgodovino doživel veliko spremembo ter bil priča mnogim pomembnim dogodkom, ki so tako vplivali na razvoj Ljubljane v Sloveniji. Ob koncu 18. stoletja so ga takratni lastniki Habsburžani hoteli dopustili, vendar ga zaradi protesta kranjskih deželnih stanov niso porušili. Ljubljanski grad je leta 1905 v imenu Ljubljane od države odkupil takratni župan Ivan Hribar ter ga postavil za kulturno središče. V prvih letih 20. stoletja je objekt odkupilo mesto Ljubljana. Takrat so se pričele številne prenove, načrte so risali znani arhitekti Plečnik, Mihevc, Kobe in Ravnikar mlajši. Sedanja podoba gradu pa je plod znanja in zamisli Projektivnega biroja Ambienti d.o.o. iz Ljubljane. Njihove zasluge za prenovo so tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, razstava Slovenska zgodovina, Erazmov stolp, Friderikov stolp, krožna pot okoli gradu, lapidarij in mini teater, stolp lokostrelcev, grajska gostilna, poročne dvorane, bastilja, Lutkovni muzej, Hribarjeva dvorana, vinska klet, terasa in drugo. Danes je Ljubljanski grad izredno atraktivna turistična točka in prizorišče mnogih koncertov, kulturnih prireditev, filmskih in gledaliških predstav ter razstav. Na Ljubljanskem gradu je na ogled naslednje: razgledni stolp, grajska kapela sv. Jurija, stalna razstava Kaznilnica, stalna razstava Slovenska zgodovina, Stanovska dvorana, Friderikov stolp in Friderikovi sobi, prodajna galerija domače in umetnostne obrti Rustika, Stolp strelcev in Peterokotni stolp. V Virtualnem gradu je na ogled dvanajstminutna projekcija zgodovine gradu, njegovega arhitekturnega razvoja in arheoloških spoznanj. V Gostilni na Gradu gostom ponujajo tipične slovenske jedi, ki so narejene po sodobnih recepturah. V Grajski kavarni pa gostom ponujajo pestro izbiro kav in drugih napitkov, sadne kupe, koktajle in izbrane slaščice. Grajsko dvorišče je v poletnem času namenjeno raznim prireditvam, od katerih je najbolj obiskan ogled filmov Film pod zvezdami.

Maribor ima čudovito staro mestno jedro. Glavni trg spada med največje mariborske trge, kjer je tudi največji vrvež. Nahaja se v neposredni bližini Koroške ceste in Starega mostu. V poletnih mesecih lahko posedite na trgu v eni od restavracij ali lokalu ter uživate v sončnih žarkih. Glavni trg je bil prvič omenjen leta 1315 kot Markt. V 19. stoletju je dobil današnje ime Hauptplatz. Na njem se je odvijala živahna trgovska dejavnost vse do druge svetovne vojne. Danes imajo na trgu postavljeno kmečko ekološko tržnico. Največje znamenitosti v tem delu so Rotovž (Mestna hiša), kužno znamenje, jezuitski kolegij, cerkev svetega Alojzija, nadškofijski arhiv Maribor, pokrajinski arhiv Maribor, Terezijin dvor, kjer je danes Casino Maribor, stara lekarniška stavba ter poznogotski hiši s pomolom iz 16. stoletja. Rotovž ali Mestna hiša je bila zgrajena leta 1515, v poznogotskem stilu. Iz renesančnega obdobja izvira balkon (loggia), ki je okrašen z reliefom, na katerem je mestni grb. Stavba je danes namenjena za županove sprejeme in poroke. V pritličju se nahaja znan gostinski lokal Toti rotovž. Kužno znamenje stoji v središču trga in je bilo postavljeno v 17. stoletju v spomin na kugo. Alojzijeva cerkev spada med poznobaročne arhitekture s čudovito rokokojsko ograjo. V cerkvi lahko vidite panoramske slike treh štajerskih mest (Maribor, Celje in Ptuj) iz 19. stoletja.

Soboški grad, renesančni dvorec, se nahaja v najsevernejšem mestu Slovenije, Murski Soboti. Obdan je z obsežnim parkom angleškega tipa, ki ima značilne travnate zaplate in se imenuje Mestni park. V njem so dvestoletni gabri, hrasti, lipe in jeseni. Dvorec izhaja iz 2. polovice 16. stoletja. Verjetno je tu že sredi 13. stoletja stal t.i. belmudski grad, ki ga pisni viri do leta 1398 omenjajo ločeno od kraja Murska Sobota. Dvor in pozneje grad sta se sprva imenovala Bel Mura, kot upravno središče ozemlja Belmura. Njegova lega je bila pomembna zaradi križišča prometnih in trgovskih poti med Nemčijo in Ogrsko. V drugi polovici 14. stoletja je postala lastnica dvora rodbina Széchy. Leta 1687 je kupil grad Peter Szápáry, od njegovih dedičev pa leta 1934 Občina Murska Sobota. V času druge svetovne vojne je v gradu imela sedež madžarska okupacijska sila. Sedanja podoba dvorca izvira večinoma iz prve polovice 18. stoletja, ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade ter oblikovali oba portala. Vzhodno ali mestno pročelje odlikuje imeniten primer baročne arhitekturne plastike iz druge četrtine 18. stoletja. Izmed prostorov je najlepši grajski salon. V poznobaročni iluzionistični maniri celostno poslikani prostor prinaša na stropu ikonografsko mikavno uresničitev alegorije miru. Danes se v gradu nahaja Pokrajinski muzej Murska Sobota, Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram. V njem je tudi urejena dvorana, ki je namenjena kulturnim prireditvam. Pokrajinski muzej ima arheološko, etnografsko, numizmatično, kulturnozgodovinsko zbirko, zbirko novejše zgodovine in stalno likovno zbirko.

Cerkev Svetega Jurija se ponosno dviga nad mestom Piran in mu daje poseben pečat. Sveti Jurij je zaščitnik mesta. Nastala naj bi v 12. stoletju, v 14. stoletju pa je bila sezidana v sedanji velikosti. Leta 1637 je dobila po baročni prenovi današnjo podobo. V letu 1608 je bil dograjen zvonik, kristilnica pa leta 1650. Grič, na katerem stoji cerkev, je bil prav tako utrjen v teh letih. Leta 1641 so zgradili podporno zidovje, na morskem delu pa so grič utrdili s kamnitimi oboki. Z njihovo gradnjo so začeli leta 1663 in jih dokončali leta 1804. Leta 1998 so jih obnovili, saj so bili zaradi erozije močno načeti. Cerkev svetega Jurija je leta 1737 dobila sedem marmornih oltarjev. Zlasti si je vredno ogledati dve plastiki svetega Jurija. Med pomembnimi deli cerkvene opreme so stolne orgle. Te je izdelal Petar Nakić, frančiškan iz Dalmacije. Zvonik je pomanjšana kopija zvonika svetega Marka v Benetkah. V poletnih mesecih se lahko povzpnete nanj in občudujete razgled daleč naokoli. Kristilnica je izdelana v obliki osmerokotnika in v njej lahko vidite slikarska dela iz različnih obdobij in cerkveno pohištvo iz 17. stoletja.

Polhograjska graščina se nahaja v Polhovem Gradcu. Leži med Polhograjsko Goro in Kalvarijo ter je nekoliko odmaknjena od starega mestnega jedra. Pred graščino je čudovit grajski park z znamenito stoletno lipo in Neptunov vodnjak s kipom Neptuna in kipi golih nimf na vogalnih stebrih, ki izhaja iz leta 1696. Graščinski kompleks sestavlja še Angleški stolp z uro, grajska pristava, grajski hlevi, pralnica, sušilnica lanu in drugo. V grajskem parku je majhen vodnjak z vodometom, paviljon za poroke, ribnik in urejene so sprehajalne poti. Park ima baročno zasnovo. Okolica je odlično izhodišče za izlete.

Grad Brežice ima čudovito Viteško dvorano, ki je namenjena kulturnim in protokolarnim prireditvam najvišjega ranga. V njej domače in tuje flimske hiše snemajo filme. Prostor ima 280 sedežev. Je najprestižnejša poročna dvorana. Avtor fresk naj bi bil domnevno radovljiški slikar Karl Frančišek Remb. Dvorana s stopniščem in kapelo predstavlja biser baročnega posvetnega stenskega slikarstva. Na stenah so značilne antične krajine in ena od njih je dopolnjena s slikarjevim avtoportretom. V poslikavo ostenja so vključeni medaljoni z oljnimi podobami z mitološko vsebino, ostale tri so nadomeščene s plemiškimi portreti baronov Moscon. Portreti so pomemben del stalne posvetne umetnostnozgodovinske zbirke in so dela neznanih mojstrov od sredine 17. stoletja do začetka 19. stoletja. Dajejo vpogled v modo tistih časov. Na banjastem prehodu sten v strop so upodobitve iz antične mitologije, z grškimi in rimskimi božanstvi. Prvi venec figur na stropu dvorane predstavlja alegorije odlik rodu Attems, v nadaljevanju so upodobljene prispodobe znanosti in umetnosti. Prava dragocenost in redkost so baročne sani, ki so bile izdelane sredi 18. stoletja na Dunaju in so bile darilo cesarice Marije Terezije pribočniku Auerspergu.

Brdo pri Kranju se nahaja pri vasi Predoslje na Gorenjskem. Je protokolarni objekt, ki služi potrebam Vlade Republike Slovenije. Tukaj potekajo najvišja protokolarna srečanja, vrhunske konferenčne in kongresne prireditve, posebne zasebne in uradne slovesnosti ter druga doživetja. V letu 2001 je objekt gostil vrhunsko srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem. Kulturno in naravno dediščino posestva krasi čudoviti renesančni dvorec, ki je bil zgrajen v začetku 16. stoletja. Dvorec dopolnjujejo hotel s konferenčnimi zmogljivostmi, restavracija, wellness center, tiskovno središče, konjeniški center, vadbišče za golf, kozolci na travnikih, koče v gozdu ter nova konferenčna dvorana. Nov kongresni center se nahaja nad jezercem in ob robu parka. Bil je središče slovenskega predsedovanja Evropski uniji v letu 2008. Posestvo se razteza na skoraj 500 ha zelenih površin, ki so urejene v park ter namenjene ribogojništvu, gozdarstvu in gojitvi divjadi. Park Brdo obiskovalci lahko obiščejo kadarkoli. Za obisk je potrebno plačati vstopnino, ki se poravna pri vratarju na vhodu v park Brdo ali na recepciji hotela. Brdo je čudoviti kraj za romantično poroko, ki se lahko organizira na prostem ali v dvorani. S posestvom upravlja Javni gospodarski zavod Brdo.

Jezero Črnava in Hotel Alma & Grad Hrib se nahajata v Preddvoru in sta priljubljena točka za mnoge domačine in okoličane. Sta tudi izhodiščna točka za pohode na sv. Jakoba, Potoško goro, Kališče, Javorjev vrh, Srednji vrh, Čemšenik, Storžič in Hudičev boršt. Preddvorska graščina sredi vasi je bila pred drugo svetovno vojno urejena kot penzion za letoviščarje, danes pa je v njej mladinski dom. Grad Hrib je preurejen v gostinski objekt, v njem organizirajo tudi poroke. Zraven gradu je stari grajski drevored. Staro izročilo in legenda obljubljata mladoporočencema, ki se sprehodita skozi ta drevored, kar 50 let zvestobe. Poleg gradu so zajezili potok Bistrico, ki po globoki dolini priteka izza Potoške gore in napaja umetno jezero Črnava. Hotel Alma je družinsko voden hotel in ima teraso, kjer lahko uživamo v prečudovitem razgledu na hribe in jezero. V poletnem času imajo možnost izposoje čolnov, najem tenis igrišča, v zimskem času pa jezero zaledeni in se lahko drsamo. Okoli jezera vodi urejena sprehajalna pot. Plezališče za prosto plezanje je pod Zaplato v dolini Bistrice. Od jezera je oddaljeno le pol ure hoje.

Grand Hotel Rogaška se nahaja ob promenadnem parku v zdraviliškem jedru Rogaške Slatine. Nekdaj je bil poznan pod imenom Zdraviliški dom. Med umetnostnimi spomeniki mesta je najbolj znana, najbolj reprezentativna veduta, ki je bila zgrajena v klasicističnem slogu. Zgradba je imela dve predhodnici, sedanja je bila odprta leta 1912. Grand Hotel Rogaška spada med najbolj imenitne hotele v Sloveniji. Gostom so na voljo namestitve v standardnih sobah, superior sobah in v apartmajih. Superior sobe zagotavljajo vrhunsko bivanje, imajo sef, mini bar, lcd TV, klimatsko napravo in brezplačen brezžični internet. Nekatere sobe imajo pogled na park in cvetlične vrtove, druge na gozd, določene imajo tudi balkon. Kulinarični užitki so na voljo v restavraciji Four Seasons, poleg tega pa gostje lahko uživajo tudi v Grand Cafe – ju ob pijači in pecivu ter na terasi, ki je razdeljena na območje za restavracijo in območje za kavarno. V spa in lepotnem centru se gostje lahko razvajajo v termalnem bazenu, v fitnes centru, na masažah in v savnah, v trgovini pa lahko kupijo vrhunsko kozmetiko. Dogodki in poroke lahko potekajo v čudoviti Kristalni dvorani, Glasbeni dvorani, Salonu Intermezzo ali v Boardroom-u. Kristalna dvorana je osrednja zdraviliška dvorana ter prizorišče nepozabnih koncertnih in plesnih prireditev. Gostje si lahko ogledajo tudi številne znamenitosti v samem zdraviliškem jedru Rogaške Slatine ali v bližnji okolici, odpravijo pa se lahko tudi na daljše izlete.

Slovenj Gradec so ustanovili grofje Andeški. Kot trg se prvič omenja leta 1251. Staro mestno jedro je do danes ohranilo svojo srednjeveško zasnovo, zato je pomemben urbanistični spomenik. Stavbe nosijo podobo iz 19. stoletja. V mestnem jedru si lahko ogledamo mnogo znamenitosti kot so Sokličev muzej, cerkev Svete Elizabete, cerkev Svetega Duha, ostanki srednjeveškega obzidja, rojstna hiša skladatelja samospevov Huga Wolfa, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Turistični informacijski center in graščina Rotenturn. V srednjem veku so mesto obdali z obzidjem, ki ga lahko vidimo v Cankarjevi ulici nad Suhodolnico in med bolnišnico in Meškovo ulico. Tudi graščina Rotenturn, ki so jo obnovili, je nastala iz nekdanjega Schulthauzingerjevega stolpa in iz dela mestnega obzidja. Graščina Rotenturn se nahaja na samem robu mestnega jedra. V graščini je sedež uprave Mestne občine in županstvo. Je čudovit in slikovit dvorec. Ima zanimive arkadne hodnike in lep baročni portal. Prvotni obrambni stolp iz katerega je nastala graščina, se prvič omenja v 15. stoletju. Večje prezidave je dvorec doživel v 18. stoletju. V zadnjih letih so graščino Rotenturn prenovili in osvežili njegovo nekdanjo lepoto. Dvorec je prizorišče številnih kulturnih prireditev, ki potekajo v njegovem atriju. Prireditve, ki potekajo pod skupnim imenom Slovenjegraško poletje, ponujajo obiskovalcem mnogo družabnosti in še več zabave. Privabijo veliko domačinov in okoliščih prebivalcev. Pred dvorcem se nahaja čudovit vodnjak, ki nam nudi prijeten pogled v vročih poletnih mesecih.

Šmarna gora je priljubljena izletniška točka, ki skozi celo leto privabi mnoge obiskovalce od blizu in daleč. Nahaja se v Tacnu pri Ljubljani. Vrh Šmarne gore ima dva vrhova, ki sta Šmarna gora (669 m) in Grmada (676 m). Na vrhu vas pričaka čudovit razgled na okolico. Ob jasnem vremenu lahko vidite tudi Triglav. Šmarna gora je bila poseljena že v prazgodovinskem času. Na Šmarno goro lahko pridete iz različnih koncev, ki so pot čez Peske, pot iz Vikrč, Westrova pot, Kovačeva steza, pot iz Tacna, pot čez Zatrep in Zgornjo kuhinjo, Romarska pot, pot na Grmado čez Spodnjo Kuhinjo in Zatrep ter Mazijeva steza, pot Svobode, pot iz Skaručne, Partizanska pot, pot iz Zavrha, vozna cesta na Šmarno goro, Šmarska pot, plezalna ali Pogačnikova pot. Najbolj poznana mi je pot iz Tacna, kjer vas pričaka urejeno brezplačno parkirišče. Od tu do vrha je približno 30 do 40 minut hoje. Proti koncu je vzpon bolj strm. Tukaj vas pričaka zvonček Svetega Antona. Želja naj bi se izpolnila, če za zvonček potegnemo samo enkrat. Na Šmarni gori je zanimiva poznogotska cerkev Matere božje, v kateri potekajo tudi poroke. Zraven nje je gostilna Ledinek, kjer nudijo slastne domače slovenske jedi. Najbolj znane so slane preste in čaj. Če želite, so vam na voljo udobni ležalniki. Otroci se lahko zabavajo na igralih. Na Šmarni gori potekajo fotografske, likovne razstave, športne in glasbene prireditve.

Celje se razprostira ob sotočju reke Savinje in Voglajne, v jugovzhodnem delu Celjske kotline. Leži na križišču glavnih cest proti Mariboru, Velenju, Zasavju in Ljubljani. Celje je po gospodarskem pomenu in po velikosti tretje največje slovensko mesto. Mesto predstavlja trgovsko, prometno, gospodarsko, kulturno, versko in zdravstveno središče Savinjske kotline z obrobjem. Nad mestom se dvigajo številni hribi, ki so Grajski hrib, grič Golovec, Aljažev hrib in Miklavžev hrib. Svoj največji razcvet je Celje doživelo v času vladavine Celjskih grofov v 14. in 15. stoletju. Le-ti so zaslužni za edinstveno kulturno dediščino, saj so oblikovali mesto, uredili obzidja, sezidali obrambne stolpe, mnoge mestne objekte in utrdili Stari grad. Določeni objekti so se ohranili, večino pa so jih na začetku prejšnjega stoletja porušili. Kraj je bil za mesto razglašen leta 1451. Največje kulturnozgodovinske znamenitosti so Stari grad Celje, Knežji dvorec (Spodnji grad), Narodni dom, Prothasijev dvorec, Minoritski samostan, Marijina cerkev, Pokrajinski muzej, škofijska cerkev sv. Danijela, cerkev sv. Maksimiljana in ostalo. Stari grad Celje se nahaja na razgledni vzpetini Grajski hrib (407 m) ob jugovzhodnem predelu Celja. Je najpomembnejši spomenik v bližnji mestni okolici. Do njega se lahko dostopa z avtom ali peš po Cesti na grad. Celjski grofje so prvotni romanski ministerialski grad iz 12. stoletja preoblikovali v razkošen gotski objekt s trojnimi obrambnimi zidovi in stolpi. Danes je Celjski grad odprt za obiskovalce, ki so jim na voljo tudi vodeni ogledi in ekskluzivni programi za zaključene skupine. Celjski grad je idealen za izvedbo romantične grajske ali srednjeveške poroke. Poleg vse organizacije in izvedbe poročnega obreda v čudoviti poročni dvorani nudijo tudi izvedbo poročnega slavja in storitve cateringa. Prizorišča za poroke na Celjskem gradu so razgledna terasa, razgledna ploščad, zgornje grajsko dvorišče in grajsko dvorišče pod Friderikovim stolpom.

Terme Dobrna so manjši zdraviliški komples, ki se nahaja nad naseljem Dobrna. Kraj leži ob južnem vznožju Paškega Kozjaka, ob sotočju Dobrnice in Topliškega potoka. Naselje so naselili in poznali zdravilno moč njenega vodnega izvira že Kelti in Rimljani. Zdraviliški kompleks Dobrna se nahaja ob severnem robu naselja in obsega Zdraviliški dom, Hotel Park, Hotel Vita, Depandanso Vila Higiea ter zdraviliški park, katerega zametki s čudovito kostanjevo alejo so iz okoli leta 1820. V okviru rekreacije je gostom na razpolago športni park, kjer imajo igrišče za odbojko, tenis igrišča na peščeni podlagi, igrišče za badminton, namizni tenis, balinišče, trim stezo, izposojo koles in vrtni šah. Poleg tega so na razpolago mnoge sprehajalne poti, pohodniške poti, kolesarjenje, skupinske vadbe, izleti in drugo. Glavni in najmlajši hotel v zdravilišču je Hotel Vita, kjer je gostom na voljo celotna ponudba. V okviru hotela je tako centralna recepcija za vse hotele, kavarna, kjer so tudi plesni večeri ob koncu tedna, hotelska restavracija, a'la carte restavracija, seminarski prostori, animacijski kotiček, otroški kotiček, bazeni z zdravilno termalno vodo, FKK terasa, Dežela savn, salon za nego las, vrhunski masažno – lepotni center, Medicinski center ter internetni kotiček, kjer je na voljo brezplačni dostop do interneta. V hotelskih sobah je mini bar, sef, TV, telefon, sušilnik za lase, WC, kopalnica, klimatska naprava, nudijo tudi možnost brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta. Hotel Park je bil sezidan leta 1875, nazadnje so ga prenovili v letu 2008. V hotelu je gostom na razpolago družabni prostor, soba za fitnes, restavracija, kjer so obroki samopostrežni, individualne savne in prostori za sprostitev. Primeren je za vse, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa. Proti doplačilu nudijo tudi nastanitev malih hišnih ljubljenčkov. Vila Higiea je bila sezidana leta 1855, v kasnejšem času so jo večkrat prenavljali. V letu 2007 so prenovili prvo nadstropje, ki je sedaj urejeno po načelih Feng Shui. V kletnih prostorih vile se nahaja vinska klet, kjer nudijo pestro ponudbo domačih specialitet in slovenskih vin. V sobah je gostom na voljo mini bar, sef, TV, telefon, kopalnica, WC in sušilnik za lase.

Vransko je večje naselje, ki predstavlja središče občine Vransko. Leži na zahodnem delu Spodnje Savinjske doline. V občinskem grbu je ptica vrana, saj naj bi bilo z vranami po stari ljudski pripovedki povezano ime kraja. Kraj je izhodiščna točka za označene planinske poti na Menino planino, Dobrovlje, Grmado, Krvavico, Veliko planino. Vransko se v pisnih virih prvič omenja že leta 1123. Njegov pomen se je povečal v poznem srednjem veku, ker je bila to prva štajerska postojanka na meji s Kranjsko ter je imela mitnico in pošto. Leta 1802 je pričela delovati redna vozna poštna zveza, ki je potekala v smeri (Graz) – Ljubljana – Trst. Vransko je tržaške pravice z grbom dobilo leta 1868. Največje krajevne znamenitosti so stara pošta, cerkev sv. Mihaela, Gasilski muzej, Muzej motociklov in Schwentnerjeva hiša. Na zahodnem območju Vranskega stoji na rahli vzpetini nadstropni baročni dvorec Vransko (Avžlak). V Stopniku so vidni ostanki stopniškega gradu, ki je najstarejši grad v Spodnji Savinjski dolini. Schwentnerjeva hiša je bila narejena v 19. stoletju. V njej se je leta 1865 rodil Lavoslav Schwentner, ki je bil ljubljanski knjigarnar, založnik pisateljev in pesnikov slovenske moderne. Bil je razumen in zelo izobražen človek. Velikim znanim skladateljem in piscem je bil svetovalec, podpornik in prijatelj. Brez njegove pomoči se ne bi mogli uspešno uveljaviti Župančič, Cankar, Prijatelj in Kette. V trški hiši se je v večini ohranila stanovanjska oprema, ki prikazuje bivanje na prehodu iz 19. v 20. stoletje.