Areh je planinska ravnina, ki je s cesto povezana z Rušami in Mariborom. Je znan izletniški in turistični kraj na Ruškem Pohorju, ki privablja mnoge obiskovalce čez vse leto. Pozimi vas pričakajo prostrana smučišča, poleti pa dišeči gozdovi s številnimi planinskimi stezami. Na tem delu je najbolj znamenita cerkev svetega Areha (Henrika), po katerem je to področje tudi dobilo ime. Cerkev naj bi obstajala že od konca 15. stoletja. Današnjo podobo je dobila v letih od 1650 do 1659, ko so jo še povečali. Največja znamenitost v cerkvi je kamniti grob Svetega Henrika. Je reliefna marmorna plošča, ki kaže ležečega vojvodo s krono na glavi. Oblečen je v tesno prilegajočo se obleko in v rokah ima meč. Ploščo so prinesli iz Žičke Kartuzije. Blizu cerkve svetega Areha je kapelica, ob kateri je izvir pitne vode, ki naj bi imela zdravilno moč. Na Arehu se nahajajo Ruška koča, hotel Areh, hotel Zarja, Bolfenk in druge. Ruška koča ali tudi Tinetov dom pri Arehu je planinska koča, ki so jo zgradili leta 1907. Pred drugo svetovno vojno so bile tukaj tri koče: Ruška, Planinka in Čandrova, ki pa so jih partizani leta 1943 požgali, da nacisti ne bi imeli v njih zatočišča. Rušani so zgradili sedanjo kočo namesto nekdanje Planinke. V njej si lahko privoščite slastno pohorsko omleto.

Bled je priljubljen turistični kraj, saj ga zaznamujejo številne naravne lepote, ugodna geografska lega južno od Alp in zgodovinske znamenitosti. Značilno podobo Bleda z jezerom in otočkom sredi jezera ter gradom pozna skoraj ves svet. Na skali nad jezerom se ponosno dviguje Blejski grad, ki je po pisnih virih najstarejši grad na Slovenskem. Bled domačim in tujim obiskovalcem nudi številne možnosti za aktivno preživljanje časa. V letnem času lahko plavamo, se potapljamo, igramo odbojko na mivki, se odpravimo na poletno sankanje na Stražo, igramo mini golf, gremo na sprehod ali tek okoli jezera, kolesarimo in še mnogo drugega. V zimskem času se lahko drsamo, smučamo ali sankamo. Smučanje je obiskovalcem na voljo na Smučišču Straža, ki je le nekaj minut peš hoje oddaljeno od središča Bleda. Smučišče je osvetljeno v času nočne smuke in opremljeno z napravami za umetno zasneževanje. Celotna površina smučišča znaša okoli 6 ha, smučarska proga pa je dolga 1 km. Na Straži izposojajo tudi opremo in organizirajo šolo smučanja. Smučišče Straža ima vlečnico in eno dvosedežnico. Spodnja postaja je na okoli 500 metrih, zgornja pa na 634 metrih nad morjem. Sedežnica je bila prva turistična naprava, ki je bila na Bledu narejena po drugi svetovni vojni.

Celjska koča pod Tolstim vrhom se nahaja v bližini Celja. Je priljubljena točka za krajši pohodniški izlet. Iz Celjske koče se odpirajo lepi razgledi na bližnjo Grmado (718m), Celje in drugo okolico. Do koče vodita dve označeni poti. Prva je lahka označena pot iz Zagrada, ki traja približno eno uro, druga pa je zahtevna označena pot, ki vodi iz Zvodnega skozi Hudičev graben in traja približno eno uro in pol. Na Celjski koči se nahaja hotel Celjska koča in smučišče Celjska koča. Na Celjski koči je na voljo tudi poletno sankališče, dričanje s tubami in otroško igrišče. Sodoben hotel nudi pestro kulinarično ponudbo, v hotelskem wellness centru pa se gostje lahko sproščajo v turški in finski savni, masažnih kopelih, mini fitnesu, na voljo je tudi več vrst masaž. V hotelu imajo za poslovna srečanja na voljo tri prostore, ki so restavracija, pivnica in večnamenska dvorana. V okviru hotela je otrokom na voljo letna in zimska šola v naravi. Na Celjski koči lahko otroci praznujejo nepozaben rojstni dan. Smučišče obsega več kot 4 ha. Posodobljena vlečniška naprava vozi na vrh 834 metrov visokega Tolsta. Kvalitetna razsvetljava omogoča tudi nočno smuko. Celjska koča je prijeten kraj, kjer se lahko sprostimo in razgibamo v vsakem letnem času.

Golte so visoka kraška planota v Savinjski dolini. Neposredno pod planoto ob reki Savinji leži mesto Mozirje, ki je izhodišče za številne izlete. Območje je poznano po čudovitem parku Mozirski gaj, ki je odprt od sredine aprila do konca septembra. Apnenčasto planoto Golte obdaja hriboviti svet vulkanskih kamnin; na njej je veliko kraških jam in vrtač. Na severnem bolj uravnanem območju deluje več planin, ki so Hribarska planina, Hleviška planina, Konečka planina in Rastovčka planina. Pod nekdanjo planino Medvedjak se na višini 1410 metrov nahaja sodobno opremljen hotel Golte, ki z neposredno lego ob smučišču nudi enkratno izhodišče tako za zimske kot tudi za letne aktivnosti. Gostom hotela je na voljo sprostitveni center Wellness, kjer poleg savn nudijo zunanji in notranji masažni bazen, ambientalne tuše in ledeni gejzir. Imajo pestro ponudbo masaž, kozmetičnih tretmajev in meditacij. Od hotela so po pobočjih Medvedjaka speljane sedežnice in vlečnica. Smučišče obsega okoli 12 kilometrov smučarskih prog, kjer se užitkom prepuščajo deskarji in smučarji. Razgibane smučarske proge so primerne tako za izkušene smučarje kot tudi za začetnike. Na južnem pobočju Boskovca, najvišjega vrha Golt, se nahaja Mozirska koča, ki je za obiskovalce odprta vsak dan. V koči imajo urejenih 59 ležišč. Okoli 100 metrov od planinskega objekta je velik travnik na katerem stoji kapelica. Planota je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park. Med zgornjo postajo žičnice na Golteh in Mozirsko kočo se razprostira Alpski vrt, najlažje dostopen in najvišje ležeč alpski vrt v Evropi in edini v Sloveniji, urejen v naravnem habitatu.

Pokljuka je visoka kraška planota v Julijskih Alpah, ki je dolga in široka okoli 20 kilometrov. Predstavlja največjo zaokroženo gozdno površino na območju Triglavskega narodnega parka. Je izhodišče za mnoge planinske izlete v visokogorje alp. V zimskem času Pokljuko prekrije debela snežna odeja, vendar so dostopne ceste z Bohinja in Bleda hitro prevozne. Pokljuka predstavlja glavni center teka na smučeh v Sloveniji. Vsako leto organizirajo svetovni pokal v biatlonu. Teren na Pokljuki omogoča poti za tek na smučeh po ravninskem delu, s klanca in v klanec, ki so primerne tako za profesionalne tekače kot tudi za začetnike. Ob hotelu Jelka se razprostira manjše smučišče, ki je najbolj primerno za družine in za začetnike. Vlečnica Jelka je opremljena s krožniki in je dolga 350 metrov. Poleg tega je alpsko smučanje na Pokljuki možno še pri Šport hotelu, kjer je vlečnica Šport, katere dolžina je 300 metrov in je opremljena s sidri. Pod Viševnikom na Rudnem polju se nahajata dve vlečnici. Za otroke predstavlja posebno smučišče v okviru vlečnice Storžek (baby lift), katere dolžina je 80 metrov. Pokljuka je v zimskem času idealna za sankanje in krpljanje. Ob hotelu Jelka se nahaja primerna brežina, v hotelu pa nudijo izposojo sank. Organizirajo tudi teren za nočno sankanje med baklami. Krpljanje omogoča sprehod v visokogorje tudi v zimskem času. Ob krpljanju se uporabljajo pohodne palice, primerna obutev pa so zimski čevlji. Poleg tega je Pokljuka pravi raj za ljubitelje turnega smučanja.

Ivarčko jezero se nahaja v čudoviti gozdni pokrajini Podgore nad Preškim vrhom. Pred jezerom je urejeno veliko parkirišče. Iz nekdanjega naravnega jezera je postal rekreacijski center, ki privabi mnoge obiskovalce od blizu in daleč. Imajo urejena igrišča za odbojko, košarko, namizni tenis, minigolf in rusko kegljišče. Ivarčko jezero je bilo najprej turistično rekreacijski center ravenskih železarjev, sedaj je pa v zasebni lasti. Leži na nadmorski višini 633 metrov. Globina jezera je pet metrov. V jezeru se je v preteklih letih nabralo veliko mulja, zato se ne njegovo dno. Kopanje je na lastno odgovornost in v poletnih mesecih se je temu težko upreti. Imajo urejene pomole za sončenje, v bližini pod drevesi je pa tudi dovolj sence. Postavljene imajo tudi klopice, kjer lahko v miru zremo na jezero in občudujemo njegovo lepoto. Za željne druženja v naravi je urejen prostor za piknik. Pri Ivarčkem jezeru je tudi prijeten lokal, ki je urejen v stilu stare Irske pivnice Paver Pub. Postrežejo vam z osvežilno pijačo, različnimi vrstami čajev, bio čajev in na voljo imajo tudi nekaj dobre hrane z žara. Ob prijetni glasbi se v njem lahko zabavate do poznih nočnih ur. Od jezera je blizu do vrha Uršlje Gore, ki je eden od najbolj obiskanih planinskih ciljev v Mežiški dolini. Še bližje pa je v zimskih mesecih smučišče Ošven, ki ima dobre terene za smučanje in vlečnico. Ošven in Ivarčko jezero sta povezana z novo štirisedežnico. Proga ob sedežnici je razsvetljena in omogoča tudi nočno smuko. Prav tako imajo tudi tekaško progo v dolžini 3 km, ki ni urejena v primeru pomanjkanja snega. Vse proge imajo zasneževanje. V prihodnjih letih smučarski center načrtuje izgradnjo hotela neposredno ob sedežnici. Na smučišču se nahaja prijeten lokal »Super G«, ki je odprt samo v času obratovanja smučišča. V njem se lahko okrepite z domačo hrano iz kmetije Pavšar kot so pečenice, kislo zelje, enoločnice in druge jedi. Pestra je tudi izbira toplih zimskih napitkov in pijač.

Rogaška Slatina je obdana z neokrnjeno naravo, ki obiskovalcem nudi številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Gozdne poti so lepo urejene in omogočajo kolesarjenje in nordijsko hojo. Sprehajanje in tek sta možna po trim stezi, ki je opremljena z različnimi vajami za okrepitev telesa. Številna je ponudba športnih objektov, ki je primerna tudi za zahteve vrhunskih športnikov, kot so vrhunsko opremljeni fitnes centri, pokrita teniška dvorana s peščeno podlago, atletska steza, dvorane za košarko, mali nogomet, odbojko, rokomet, namizni tenis, plezalno steno, borilne veščine, squash in bazeni. Kopanje je na voljo v hotelskih bazenih in v bazenih Rogaške Riviere, poleg tega se je možnost sproščati tudi v savnah. V okolici zdraviliškega kompleksa se nahajajo vzpetine, ki goste in obiskovalce Rogaške Slatine vabijo na krajši izlet. Te manjše vzpetine so Tavčarjev in Cvetlični hrib, Bellevue, Tržaški hrib, Janina in Rodne. Številni gozdovi prispevajo k vlažnemu in toplemu podnebju, zaradi česar ima kraj prijetno subpanonsko klimo z milimi zimami. Na območju hriba Janina (362 m) se nahaja smučišče Janina, urejena trim steza ter stolp, ki nas pričaka na vrhu hriba. Janina je poznano kot najnižje ležeče smučišče (362 m) na območju Slovenije. Smučišče je pokrito z naravnim snegom, poleg tega pa ima tudi možnost, da se ga umetno zasneži. Smučišče Janina je primerno za vse smučarje, tako zahtevnejše kot tudi čiste začetnike. S smučiščem upravlja Smučarski klub Rogaška. Le-ti organizirajo tudi šolo alpskega smučanja za vse generacije.

Mojstrana je gručasto naselje, ki se nahaja ob stiku Zgornjesavske doline s stransko dolino Vrata. Na nastanek in razvoj kraja je vplivalo fužinarstvo, saj so konec 14. stoletja v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo. V pisnih virih se Mojstrana prvič omenja leta 1590. Mojstrana je pomembno izhodišče v tri čudovite doline, ki so Kot, Vrata in Krma. Po zgraditvi gorenjske železnice v letu 1870 je pri vasi, približno 50 let, delovala cementarna, ki je izkoriščala glino in kredo ob vhodu v dolino Vrat in Kot. Lastnik in vodja cementarne je bil svetovno znani inženir Amman iz Nemčije. Danes so od cementarne ostali le še podirajoči se betonski stebri akvadukta. Mojstrana je bila že od nekdaj povezana s planinstvom. S prihodom Jakoba Aljaža (1845 – 1927), ki je leta 1889 prišel na Dovje kot župnik in seveda z železnico, se je turistična dejavnost in z njo povezano planinstvo le še povečalo. Smučišče v Mojstrani se nahaja malce izven vasi, pod razglednim hribom Jerebikovec in v bližini cerkve sv. Klemena. Smučišče upravlja podjetje Zajšek d.o.o., ki ima pod vlečnico tudi majhno okrepčevalnico. Smučišče se odpre takrat, ko je na smučišču dovolj snega za smuko. Vlečnica je dolga približno 650 metrov, opremljena je s sidri in ima kapaciteto okoli 700 smučarjev na uro. Smučišče v Mojstrani poleg dnevnega smučanja, ki poteka vsak dan od 9.00 do 16.00 ure, nudi tudi nočno smučanje od 18.00 do 20.00 ure. V primeru slabega vremena vlečnica ne obratuje. Ob vznožju smučišča se nahaja manjše drsališče, s katerim upravlja Športno društvo Mojstrana. Na lepo urejenem drsališču je po predhodnem dogovoru možno tudi drsanje za skupine.

Planina pod Golico je idilična vasica v občini Jesenice. Dostopna je iz središča Jesenic, kjer se od zdravstvenega doma vije strma cesta do naselja, ki je skrito med Karavankami. Leži ob južnem pobočju obmejne gore Golica, ki je priljubljena izletniška točka. Vas so včasih imenovali Planina in njeni prvi prebivalci so bili pastirji. Današnje ime je dobila po letu 1945. V mesecu maju in v začetku junija se travniki pobelijo z dišečimi cvetlicam, narcisami ali ključavnicami. Po ljudski pripovedki naj bi ključavnice dobile ime zaradi čebel. Planina pod Golico nudi obilo zanimivih ogledov, kot so Savske jame, cerkev sv. Križa, spomenik vojakom, ki so padli med drugo svetovno vojno, smučišče Španov vrh in kapelica, smučarski dom Črni vrh. Na pokopališču pri cerkvi se nahaja nagrobni spomenik znanega alpinista in fotografa Joža Čopa. V Savskih jamah so bila nahajališča železove rude. Zaradi pomanjkanja rude se je delo rudarjev v začetku 20. stoletja prenehalo. Cerkev sv. Križa je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Naročniki so bili Bucceleni, člani italijanske rodbine, ki so takrat gospodarili rudnikom v Savskih jamah. Smučišče Španov vrh je bilo zelo priljubljeno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2005 so ga ponovno oživili s pomočjo projekta Občine Jesenice. Okrepčamo se lahko v baru Žičnica na spodnji postaji žičnice Španov Vrh, kjer nam postrežejo s pijačo in čaji ali na kmečkem turizmu Betel, kjer nam postrežejo z dobro kmečko hrano in pijačo. Kmeči turizem Betel se nahaja na koncu vasi povsem ob vznožju Golice.

Podkoren je manjše naselje z gručastim jedrom, ki spada v Občino Kranjska Gora. Nahaja se v slikoviti Zgornjesavski dolini, ob vznožju hriba Jerebikovca, nad levim bregom reke Save Dolinke, ki ima svoj izvir le malce višje v Zelencih. Je mitnično mesto, saj je skozenj vodila tlakovana srednjeveška cesta in vozila poštna kočija. Tukaj se od glavne ceste Jesenice – Rateče odcepi cesta čez mednarodni mejni prehod Korensko sedlo v Avstrijo. Deli naselja Podkoren so Spodnji Koren, Zgornji Koren in Na gorici. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s turizmom in živinorejo. Podkoren si s Kranjsko Goro deli skupen turističen vzpon zaradi vsakoletnega svetovnega pokala Vitranc v alpskem smučanju. Pokal Vitranc je vsakoletno tekmovanje v alpskem smučanju za moške. Tekmovanje za pokal Vitranc se uvršča med tradicionalne prireditve, ki potekajo v času, ko je smučarska sezona na samem vrhuncu. Tekmovanje za pokal poteka že vse od leta 1961. Zelo priljubljena prireditev je dvodnevna, tekmuje pa se v dveh disciplinah, in sicer v sobotnem slalomu in nedeljskem veleslalomu. Smučišče Kranjska Gora je eno od najbolj popularnih in najlepših smučarskih središč v Sloveniji. Razlog za priljubljenost so nadmorska višina, ki omogoča lahek dostop, bližina mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo, odlični tereni za velika mednarodna tekmovanja v veleslalomu – svetovni pokal Vitranc in slalomu, zelo lahka in položna pobočja za začetnike ter dolgoletna smučarska tradicija. Smučišče Kranjska Gora je povezano z znanim smučiščem Podkoren, kjer je postaja svetovnega pokala v Sloveniji, smučarske steze pa se raztezajo po pobočju Vitranca, od Kranjske Gore mimo Podkorena in vse do Planice. Na smučiščih se nahajajo smučarske proge za čiste začetnike kot že tudi izkušene smučarje, ki se bodo najboljše počutili v Podkorenu na tekmovalnem poligonu za Svetovni pokal Vitranc v alpskem smučanju. Vsi mlajši obiskovalci in smučarski začetniki pa lahko izbirajo med vlečnicami tako v Kranjski Gori kot v slikovitem Podkorenu, kjer so vlečnice poimenovane po Vandotovih junakih – Kekec, Rožle, Mojca, Pehta, Tinkara, Bedanec. Za smučarske začetnike je poskrbljeno z veliko ponudbo smučarskih šol, kjer lahko izbirajo med učenjem alpskega smučanja, smučarskega teka ali deskanja na snegu. Na voljo je tudi izposoja smučarske opreme. Smučišče Kranjska Gora pa vabi tudi na nočno smuko na štirisedežnico Dolenčev Rut, Kekec in vlečnico velika Mojca.

Logatec ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa in za užitke na svežem zraku. Najbolj priljubljeni so kolesarstvo, pohodništvo, padalstvo in zmajarstvo, jamarstvo, tenis, karting, odbojka na mivki in ribolov. Med najbolj znanimi rekreacijskimi točkami je zagotovo hrib Sekirica (545 m), okoli katerega so speljane številne pešpoti. V zimskem času je odprto smučišče z vlečnico, okoli hriba je pripravljenih tudi do 15 km in več prog za tek na smučeh. Na Sekirici imajo postavljene tudi štiri smučarske skakalnice. Na bližnjem zaledenelem ribniku je možno drsanje. Hrib Ženček, ki stoji poleg Sekirice, je poznan kot najboljši teren v Sloveniji za jadranje na vetru in je primeren za začetnike kot tudi za izkušene pilote. Območje občine Logatec je prepleteno s številnimi pešpotmi, kot so Evropska pešpot, Geološka pot, Jamarska transverzala, na voljo pa je tudi krožna Logaška planinska pot. Logatec je pravi raj za jamarje, saj je registriranih okoli 450 jam. Kraji ob robu Planinskega polja so tesno povezani z ribolovom, predvsem muharjenjem, saj je reka Unica s svojim ribjim bogastvom, lipani, postrvmi in ščukami ter krapi pravi raj za ribiče iz celega sveta. Teniško igrišče na prostem je obiskovalcem na voljo v GRC Zapolje, igrišče za odbojko na mivki pa v Grajskem parku. V Industrijsko obrtni coni Zapolje se nahaja ena izmed najbolj atraktivnih prog kartinga v Sloveniji, saj je možna vožnja pod tunelom in po nadvozu. Proga je dolga 450 metrov in široka med šest in deset metrov.

Smučarski center Cerkno se nahaja na območju Cerkljanskega. Sodobno urejeni smučarski center leži na pobočjih 1291 metrov visokega Črnega vrha. Smučarski center Cerkno obsega 70 hektarov urejenih smučarskih površin, ki so primerne tako za izkušene smučarje kot tudi za začetnike. V primeru pomanjkanja naravnega snega s snežnimi topovi zasnežijo celotno smučišče. Smučarski center Cerkno je najbolj sodobno družinsko smučišče v Sloveniji, ker ima edino v državi dve preklopljivi 6-sedežnici, dve 2-sedežnici, dve 4-sedežnici, dve vlečnici ter pomične trakove v sklopu vrtca in smučarske šole. Na vrhu smučišča je nova samopostrežna restravracija v alpskem slogu, kjer so obiskovalcem na voljo različne jedi in pijače. V nadstropju restavracije je šest udobnih apartmajev s skupno 45 ležišči ter poseben prostor z videom in igrami, ki je namenjen otrokom. Smučarski center Cerkno ima na voljo tudi snežni park, kjer lahko smučarji in bordarji počnejo različne vragolije, ne da bi pri tem ovirali ostale obiskovalce smučišča. Smučarski center Cerkno je idealen kraj za preživljanje krajšega ali daljšega zimskega dopusta, lahko ga pa obiščemo tudi v toplejših mesecih in uživamo v čudovitem naravnem okolju.

Stari trg pri Ložu je naselje, ki predstavlja središče slikovite občine Loška dolina. Največje zanimivosti občine so mogočna gora Snežnik, grad Snežnik, kotanja Babno polje, svetovno znana Križna jama, Loški grad in drugo. Smučišče Ulaka se nahaja na vzhodnem pobočju 683 metrov visokega istoimenskega hriba, ki se dviga na zahodnem delu Starega trga pri Ložu. V zimskem času smučišče Ulaka umetno zasnežujejo, tako da je smuka možna tudi ob pomanjkanju naravnega snega. Obiskovalci lahko dostopajo do smučišča s ceste Lož – Stari trg, urejena parkirišča pa se razprostirajo ob samem vznožju smučišča. V času obratovanja smučišča Ulaka je na razpolago tudi pestra gostinska ponudba. Srednje težka proga je dolga 370 metrov, poleg nje pa se nahaja tudi sankališče. Ulaka je opremljena z umetno razsvetljavo in vlečnico, ki omogoča nočno smuko. Kapaciteta vlečnice je okoli 600 smučarjev na uro. S smučiščem upravlja Smučarski klub Loška dolina – alpska sekcija. Trenutno je vodja Željko Grginčič, ki nudi tudi vse informacije. Poleg smučanja so obiskovalcem na območju občine na voljo tudi športne aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje, konjeništvo, jamarstvo, ribolov, tenis, jadralno padalstvo in zmajarstvo, lokostrelstvo ter tek na smučeh in biatlon. Pohodništvo je na voljo po Evropski pešpoti E6, po Poti dediščine Loške doline ter na goro Snežnik (1796 m) in Gornje Poljane (1065 m), ki je najvišje ležeči kraj južne Slovenije. V Loški dolini in njeni okolici si lahko vsak kolesar izbere svojim željam in zmožnostim primerno pot. Ribolov je možen na potoku Obrhu in njegovih pritokih. Kot način ribolova je dovoljeno muharjenje. Racna gora je primerno vzletišče za zmajarje in letalne padalce, ki zaradi svoje lege omogoča letenje tudi v malce močnejšem vetru.

Velika Kopa spada med najvišje vrhove na Zahodnem Pohorju. Pohorje je pogorje, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije. Poraščeno je pretežno z iglastim gozdom. Kope se nahajajo na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, nad Slovenj Gradcem. Vzpon na Veliko Kopo lahko začnete pri Grmovškovem domu, ki je planinski dom z ležišči, restavracijo, veliko teraso in Holcer pubom. Od doma je po markirani poti ob vlečnici Pungart približno pol ure hoje, odvisno od vašega tempa. Na vrhu nas pričaka prelep razgled na Mislinjsko in del Dravske doline, na Uršljo goro, Peco, Raduho, na Golico in Svinško planino ter vsa sosednja pogorja. Tu je označena tudi geodetska točka. Velika Kopa je pozimi smučišče, ki privabi obiskovalce iz cele Slovenije in tujine, v poletnem času pa priljubljena sprehajalna točka. Poleti vas pričakajo grmički borovnic, kjer se jih lahko do sitega najeste ali pa si v Grmovškovem domu privoščite borovničev zavitek. Smučišče je primerno za začetnike in zahtevne smučarje. Imajo umetno zasneževanje. Izkoristite lahko štirisedežnico, šest vlečnic, progo za tek na smučeh, smučarsko sprehajalno stezo ali sankališče.

Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprotni strani pa na visoke vrhove (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo). Na planini je okoli 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste velikoplaninskih bajtarjev, arhitekta Vlasta Kopača. Bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj ter macesni viharniki in smreke ustvarjajo pravljično pokrajino, primerno za celodnevni izlet. Na planoti se lahko spočijemo pri kapeli Marije Snežne ter se spustimo v jamo Vetrnica, ki je dostopna po ozki krožni poti. Tukaj sta v bistvu dve jami, Mala in Velika Vetrnica, ki ju povezuje naravni most. Sta posledici apnenčastega sveta, kjer se v poletnih mesecih še zadrži sneg. Na zahodnem robu planote (Zeleni rob) je slikovito naravno okno Luknja. Na planoti je več planinskih domov: Domžalski dom na Veliki planini, Dom na Mali planini, Zeleni rob ... Pozimi je na planini urejeno smučišče, ki nam nudi zimske lepote planote in ugodno smuko.

Zelenica se nahaja na levi strani od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. Avto lahko pustite na urejenem večjem parkirišču pod spodnjo postajo smučišča Zelenica. Ob koncih tedna je lahko precej zasedeno, zato je bolje, če pridete že ob zgodnjih dopoldanskih urah. Smučarski center Zelenica privabi mnoge obiskovalce, saj so smučarske proge namenjene tako izkušenim smučarjem kot tudi tistim, ki se šele učijo. Predstavlja osrednji del turistične ponudbe v Podljubeljski dolini. Ljubiteljem turnega smučanja Zelenica predstavlja izhodiščno točko za spuste z Vrtače, Stola, Begunjščice in Suhega ruševja. Na Zelenici imajo na voljo tudi smučarsko šolo, kjer se lahko naučite alpskega smučanja ali deskanja na snegu. Poskrbljeno je tudi za okrepčilo in počitek, saj sta odprti Koča Vrtača na srednji postaji sedežnice in planinska koča na vrhu Zelenice. Smučišče ima dve sedežnice in tri vlečnice. Cene vozovnic so med nižjimi na slovenskih smučiščih. V poletnem času je Zelenica izhodišče za številne daljše in krajše planinske izlete in ture. Že v zadnjih ovinkih ceste, ki pelje proti prehodu iz Tržiške smeri, se desno odcepita poti na planino Korošico. Pot do vrha Zelenice traja približno uro in pol. Tam nas pričaka Planinski dom na Zelenici, ki je decembra 1999 popolnoma pogorel, sedaj se pa postopoma obnavlja. Zelenica je prehodna postojanka na turah proti Begunjščici (dve uri in pol), Vrtači (dve uri) in Stolu (tri ure in pol), le 15 minut pa imamo do Doma pri izviru Završnice. Bornova pot je pot, ki se prične na planino Preval na južni strani Begunjščice. Je slikovita pot skozi kamnite predore, ki jo je za dostop do svojih lovišč dal zgraditi baron Born. Ker je v predorih precej temno, je priporočljivo, da s seboj vzamete svetilko. Desno od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj se odcepi makadamska cesta na sedlo Ljubelj, ki je v zimskem času tudi sankališče. Sedlo je znano kot eno najstarejših gorskih prelazov v Evropi, ki so ga uporabljali že v rimskih časih.