Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Na leto jo obišče več kot 500 000 ljudi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Nahaja se v bližini Postojne in je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Dolga je 20.570 m in njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Del postojnskega jamskega sistema so poleg Postojnske in Planinske jame še Črna jama, Otoška jama, Magdalena jama, Pivka jama... Jama slovi tudi po človeški ribici. V koncertni dvorani večkrat potekajo koncerti simfoničnih orkestrov, saj ima izjemno akustiko. Dvorana ima prostornino 3000 m3, vanjo gre lahko do 10.000 ljudi. Jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Knjiga obiskovalcev se vodi od leta 1819. Električna razsvetljava, ki je nadomestila bakle in sveče, je bila uvedena že leta 1884. Leta 1872 so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Do danes si je jamo ogledalo že 34 milijonov obiskovalcev.

Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprotni strani pa na visoke vrhove (Grintovec, Skuta, Brana, Ojstrica, Planjava, Lučka Baba, Kamniško sedlo). Na planini je okoli 140 koč in vse so narejene po načrtih staroste velikoplaninskih bajtarjev, arhitekta Vlasta Kopača. Bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj ter macesni viharniki in smreke ustvarjajo pravljično pokrajino, primerno za celodnevni izlet. Na planoti se lahko spočijemo pri kapeli Marije Snežne ter se spustimo v jamo Vetrnica, ki je dostopna po ozki krožni poti. Tukaj sta v bistvu dve jami, Mala in Velika Vetrnica, ki ju povezuje naravni most. Sta posledici apnenčastega sveta, kjer se v poletnih mesecih še zadrži sneg. Na zahodnem robu planote (Zeleni rob) je slikovito naravno okno Luknja. Na planoti je več planinskih domov: Domžalski dom na Veliki planini, Dom na Mali planini, Zeleni rob ... Pozimi je na planini urejeno smučišče, ki nam nudi zimske lepote planote in ugodno smuko.

Ljubljana je živahno in sodobno glavno mesto Slovenije, ki se uvršča med srednje velika evropska mesta. Ljubljana je prestolnica Republike Slovenije od leta 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država. Simbol Ljubljane predstavlja Ljubljanski zmaj, ki je upodobljen na Zmajskem mostu in v mestnem grbu. Na mesto je skozi pestro zgodovino vplivalo več različnih kultur, saj se je nahajala v križišču romanskih, germanskih in slovanskih narodov z njihovimi šegami, navadami in jeziki. Danes je Ljubljana kulturno, geografsko, ekonomsko, znanstveno, administrativno in politično središče Slovenije. V Ljubljani delujejo najvišji državni organi, parlament Republike Slovenije, predsednik države, vrhovno in ustavno sodišče, vlada ter vrsta konzulatov in veleposlaništev. V mestu je veliko osnovnih in srednjih šol ter univerza. Središče kulturnega dogajanja predstavljajo Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, gledališči Opera in balet ter SNG Drama, galerije, muzeji, med knjižnicami pa izstopa Narodna in univerzitetna knjižnica. V starem mestnem jedru so največje znamenitosti Ljubljanski grad, ki je daleč naokrog razpoznavna zgradba, Frančiškanska cerkev, Tromostovje, Mestna hiša, Robbov vodnjak, stolnica svetega Nikolaja in še mnogo drugega. Ljubljanski grad je s starim mestnim jedrom od leta 2006 povezan tudi z vzpenjačo. Mestni arhitekturi je velik pečat v času med obema vojnama zapustil znani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Slikovito reko Ljubljanico, ki se vije skozi mesto, prečkajo številni mostovi, najbolj sta poznana Zmajski most in Tromostovje. Vrvež prestolnice blažijo številni manjši mestni parki, velike zelene površine kot je park Tivoli in lega med gozdnatimi območji. V Ljubljani je tudi Živalski vrt Ljubljana, ki je bil ustanovljen leta 1949 in zanimiv Botanični vrt Ljubljana, ki deluje že od leta 1810. S postavitvijo športne dvorane v Tivoliju in modernega Centra Stožice, ki zajema večnamensko športno dvorano in nogometni stadion je Ljubljana postala mednarodno poznano športno središče. Izven ožjega mestnega središča se nahaja večji nakupovalni, športni, zabaviščni in poslovni center – BTC City. Priljubljene izletniške točke Ljubljančanov v mestu in bližnji okolici so Šišenski hrib, Katarina, Toško čelo, Rašica in Šmarna gora.<br/><br/><a href='http://hostel.dijaskidom-poljane.si/'>Hostel Ljubljana</a>

Piran je staro pristaniško mesto v slovenski Istri. Mesto je dvojezično, italijansko in slovensko. Italijansko ime je Pirano. Nahaja se na rtu Piranskega polotoka. Kraj je ohranil svoj srednjeveški videz z ozkimi ulicami in tesno grajenimi hišami, ki mu dajejo tipičen mediteranski značaj in poseben čar. Na hribu nad hišami stoji cerkev svetega Jurija z visokim stolpom, v njej pa je veliko slik in umetnin. Piran je bil poseljen že od rimskih časov. V letih med 1909 in 1953 je bil z električno železnico povezan s Portorožem in Lucijo. Danes je Piran upravno in turistično središče, ki privablja domače in tuje obiskovalce. Največje znamenitosti v Piranu so Tartinijev trg, Mestna palača, Tartinijev spomenik, Tartinijeva hiša, posebni kamniti stebri za zastave, Sodna palača, Trg 1. maja, znan tudi kot Stari trg, in staro mestno obzidje, sestavljeno iz treh sten iz različnih časovnih obdobij. V središču mesta je akvarij, ki je bil ustanovljen leta 1964. Promenada poteka ob obali in ponuja številne restavracije z najrazličnejšo lokalno hrano in pijačo. Cerkev sv. Jurija predstavlja izredno razgledišče na staro mestno jedro in Tržaški zaliv. Zgradili so jo leta 1638 na mestu romanske bazilike in gotske triladijske cerkve. Ob cerkvi se samostojno dviga zvonik. Nastal je leta 1609 po vzoru zvonika svetega Marka v Benetkah. Tartinijev trg je bil prvotno morski zatok za ribiške čolne. Zasuli so ga leta 1894. Sredi trga stoji bronast spomenik Giuseppeju Tartiniju, slavnemu piranskemu rojaku, komponistu, violinistu in glasbenemu pedagogu. Cerkev Marije Snežne se nahaja ob Bolniški ulici. Zgrajena je bila leta 1404, v 17. stoletju so jo prezidali v baročnem slogu. Nasproti cerkve stoji cerkev sv. Frančiška s samostanom. Samostanski križni hodnik s portalom je izjemno delo iz 17. stoletja. Ozke ulice v Piranu onemogočajo promet z avtomobili in zaradi tega so parkirišča pred mestom. Piran, Sečo in Portorož povezuje redna lokalna avtobusna proga. Novejši del mesta se je razvil zunaj obzidja ob obali proti Portorožu.

Bled je najbolj znan po Blejskem jezeru in otoku s cerkvijo, ki ob prvem pogledu vzameta dih zaradi svoje izredne lepote. Ob jezerski obali se 120 m visoko vzdiguje skalna pečina s srednjeveškim gradom. Prvi sledovi človeka na Bledu so iz kamene dobe. Bled je danes urejeno letovišče z mnogimi hoteli, zasebnimi prenočišči, avtokampom in pestro domačo in tujo kulinarično ponudbo. Posebej so znani po slastnih kremšnitah. Slovi tudi kot veslaško-regatni center in kot izhodišče za številne izlete in sprehode v čudovito okolico kot so soteska Vintgar, Pokljuška soteska, Slap pod Iglico, osamelci okoli jezera, planote, Triglavski narodni park. Okoli jezera je speljana krožna sprehajalna pot. Sprehod je dolg le uro in pol ter nam prehitro mine ob čudovitih razgledih na okolico. Za krožno vožnjo okoli jezera lahko najamete kočijo s konjsko vprego pri Festivalni dvorani. Na blejski otok se lahko peljemo z značilnim čolnom pletna. Pletno čolnar poganja z enim samim veslom, prepelje pa okrog 20 potnikov. V cerkvici na otoku je znameniti zvon želja, ki je bil izdelan leta 1543 in če pozvonimo nanj, se nam bo izpolnila vsaka želja.

Bohinjsko jezero se nahaja v občini Bohinj. Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in južnim pobrežjem Bohinjskega jezera. Jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Ima površino 3,3 km2. Dolgo je preko 4 km, široko kilometer in globoko do 44,5 m. Bohinjsko jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Prvotna kontanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. V jezero se pri Ukancu, kjer je tudi avtokamp Zlatorog, izliva reka Savica, ki je glavni pritok. Savica izvira sredi skalne stene Komarče in pada v mogočnem slapu v tolmun. Jezero je pretočno, saj iz njega teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 metrih skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki pride iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka. Jezerski bregovi niso pozidani in ohranjajo naraven videz brez človeških posegov. Jezerska voda je izredno bistra in v poletnih mesecih primerna za plavanje in veslanje. Na južni strani pod Voglom je ob jezeru speljana cesta, vse do hotela Zlatorog. Na severni strani je romantična sprehajalna pot, ki jo malo pred Ukancem prekine mogočna hudourniška struga. Sprehod okoli jezera traja približno dve uri. Okolica Bohinjskega jezera poleg sprehodov in plavanja nudi številne športne aktivnosti. V Ribčevem Lazu, na vzhodnem bregu jezera,se nahaja cerkev sv. Janeza Krstnika in znameniti kamniti most. V tem delu si lahko v čolnarni izposodite čolne na vesla in na električni pogon ali se zapeljete z turistično ladjico okoli jezera. Prav tako imajo na voljo gorska kolesa, kanuje, kajake, organizirajo pa tudi rafting po Savi Bohinjki. V Ribčevem lazu se lahko vključite tudi v tečaj športnega plezanja, ki potekajo na prireditvenem prostoru Pod skalco. V bližini se nahaja adrenalinski park, lahko pa tudi poletite z jadralnim padalom. Za namestitev so na voljo počitniške hiše in nekaj hotelov in počitniških domov, kmetije odprtih vrat ter avtokamp Zlatorog. Bohinjci organizirajo tudi več tradicionalnih prireditev: vasovanje in kmečko ohcet, kresno noč, ki se ter tek štirih srčnih mož okrog jezera, festival Kanal in Festival alpskega cvetja. Septembra praznujejo povratek živine s poletne paše na planinah v dolino. Prireditev se imenuje kravji bal.

Soča je alpska reka na zahodnem delu Slovenije in v severni Italiji. Izvira iz kraškega izvira v spodnjem predelu pobočja Velike Dnine, teče po dolini Trente in nato skozi Bovško kotlino, ki jo obdaja venec visokih gora. Za porečje Soče se uporablja ime Posočje. Večji levi pritoki Soče so Vipava, Idrijca in Tolminka. Večji desni pritoki so Boka, Učja in Koritnica. Reka s svojo posebno zelenomodro barvo velja za eno najlepših rek v Evropi. Njen tok vodi čez brzice, slapove in slapiče ter ozke soteske, na svoji poti pa je ustvarila številne tolmune in korita. Soča je priljubljena med ljubitelji vodnih športov, kot so rafting, soteskanje, kajakaštvo na divjih vodah in podobno. V reki prebiva soška postrv, ki privlači ribiče iz celega sveta. Gorato območje nad reko je bilo v obdobju prve svetovne vojne prizorišče največjega gorskega spopada v zgodovini. Kruto zgodbo vojne prikazuje Kobariški muzej. Hotel Boka se nahaja v neposredni bližini smaragdne reke Soče in slapa Boka. Leži v prelepem okolju, ki ga ustvarjajo zelene smreke ter spreminjajoči se listavci in travniki. V hotelu imajo na voljo sodobno opremljene dvoposteljne in družinske sobe. V okviru kulinarične ponudbe imajo v baru na voljo riževe rezance z različnimi dodatki, kraljevo solato, slastne mesne jedi, sladice, domač jabolčni zavitek in sladoled. V hotelu nudijo tudi izposojo koles. Najbolj priljubljene aktivnosti med gosti so canyoning čez slapove in tolmune, pohodništvo po dolini, rafting na Soči, jamarstvo, kajak šola in spust s kajakom, jadralno padalstvo ter hydrospeed. Celotno Rombonsko in Kaninsko pogorje je visokogorski kraški svet, ki ga raziskujejo in obiskujejo jamarji iz celega sveta. Na Kaninu so nekatere najbolj globoke jame sveta. V njih so vidni kraški pojavi in oblike kot so sifoni, kapniki, podzemska jezerca in bazenčki.

Maribor je središče Štajerske in drugo največje slovensko mesto. Ima pestro zgodovinsko preteklost. Kot mesto se prvič omenja leta 1254. Že leto kasneje so začeli meščani graditi dva kilometra dolgo mestno obzidje, ki je omejilo staro mestno jedro. Obzidje so dodatno utrdili še z obrambnimi stolpi. V srednjem veku je v Mariboru živela židovska skupnost, ki je zgradila mogočno sinagogo. Ob koncu 17. stoletja je mesto prizadela kuga in takrat je Maribor dobil enega najlepših kulturnih spomenikov v mestu, Marijino ali kužno znamenje. Čudovita cerkev sv. Janeza Krstnika je postala stolna cerkev leta 1895. Izgradnja železnice od Dunaja do Trsta leta 1846 je mestu prinesla hiter industrijski razvoj. Zaradi širjenja mesta in s tem prometa, je bilo treba zgraditi nove mostove, ki so porušili srednjeveško zasnovo starega dela mesta, imenovanega Lent. Reka Drava je bila pomembna prometnica že od rimskih časov. Med prvo svetovno vojno je general Rudolf Maister uspešno ubranil severno mejo in Maribor je ostal slovensko mesto. V drugi svetovni vojni je bilo mesto skoraj porušeno zaradi letalskih napadov zaveznikov in okupatorjev. Posledice okupatorskega ravnanja so bile vidne še desetletja po končani vojni. Po vojni je mesto doživelo skokovit razvoj. Maribor je danes gospodarsko, univerzitetno, kulturno, turistično in prometno središče severovzhodne Slovenije. Maribor ima veliko kulturnih in naravnih znamenitosti, zato nam ogled mesta lahko vzame kar cel dan. Med naravne znamenitosti spadajo: Stara trta, Mariborski otok, Trije ribniki, Kalvarija, Piramida, Mariborski mestni park, Studenški gozd, Drava, Pohorje, Stolni vrh in druge. Med kulturnimi znamenitostmi so Mariborski grad, Stolna cerkev, sinagoga, vodni stolp, sodni stolp, Kužno znamenje, Lent, Betnavski grad, Dravski ali Stari most, Vetrinjski dvor, Frančiščanska cerkev, Narodni dom in mnoge druge. Maribor s Pohorjem, ki navdušuje ljubitelje narave in adrenalinske navdušence, na eni in vinorodnimi griči na drugi strani ponuja nepozabna doživetja. Vinske ceste so prepredene po obronkih Pohorja in vinorodnih gričih ter tvorijo vinsko-kulturno pot. Maribor je vabljiv kraj tudi za nakupovanje v Europarku Maribor, kjer je zbranih vrsto priznanih imen z atraktivno ponudbo svetovnih blagovnih znamk. Kongresni center Habakuk pa je idealno mesto za poslovna in strokovna srečanja.

Kolpa je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, ki je dolga 292 km. Izvira iz kraškega izvira v globini 75 metrov v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. Pri kraju Osilnica se ji pridruži še Čabranka. Reka ima dežno-snežni vodni režim, najnižji pretok reke je v mesecu avgustu in septembru. Ob Čabranki in Gornji Kolpi so se razvila le majhna naselja zaradi pomanjkanja ravnega prostora. V Beli krajini so na 6500 ha velikem območju od Starega Trga ob Kolpi do Fučkovcev leta 1998 razglasili Krajinski park Kolpa. Glavna znamenitost parka je reka Kolpa, osrednja belokranjska odvodnica s številnimi izviri in biološko pestrim obvodnim svetom. Posebnost parka je skrbno obdelan vrtačasti kraški svet, na katerem so se ohranili tudi steljniki. Favnistično in floristično so zanimiva topla strma pobočja ob reki nad Radenci, Pobrežjem, pod Preloko in Sodevci. Posebno varstvo je namenjeno 41 kulturnim in 17 naravnim spomenikom. Z ohranjeno naravo se prepleta pestra kulturna dediščina: arheološka območja v okolici Vinice, Radencev in Preloke, gradova Pobrežje in Vinica, več cerkva z zvoniki na preslico in znamenja. Vasi z značilno stavbno dediščino, senožetnimi sadovnjaki in skrbno obdelanim kraškim svetom so odraz skromnega življenja Belokranjcev. V vsej dolžini reke Kolpe je obilo možnosti za rekreativne dejavnosti, kot so ribolov, čolnarjenje, rafting in kopanje. Reko pregrajuje približno 50 jezov, ob njih so bile žage, mlini in kovačnice, vendar jih je žal večino propadlo.

Ižakovci so ravninsko naselje, ki spada v občino Beltinci. Vas je znamenita po Otoku ljubezni, ki je naravni otok na reki Muri ter predstavlja priljubljeno izletniško točko. Po legendi naj bi bil to kraj zaljubljencev. Otok ljubezni v Ižakovcih, ki je obdan z rečnim rokavom, je znamenit po plavajočem mlinu na reki Muri, brodu, s katerim še sedaj ohranjajo nekdanji način prečkanje Mure, büjraškem muzeju ter etno in kulinarični ponudbi. Leseni mlin so leta 1999 zgradili po izvirnih načrtih mlinov na reki Muri, ki so bili nekdaj res množični. Mlin stoji na dveh čolnih ali kumpih. V njem mlinar melje različne vrste žita po tradicionalnem postopku. Brod v Ižakovcih sestavljata dva plitva čolna, ki sta povezana z nosilno in povezovalno ploščadjo. Na ploščadi je uta, vse skupaj je pritrjeno na jekleno vrv. Brod se še danes uporablja za prečkanje reke Mure. Preko reke Mure se brod pomika s pomočjo rečnega toka. Reka Mura izvira v Avstriji. Njena skupna dolžina je okoli 450 km, od tega je v Sloveniji 98 km. Lokalno turistično društvo na Otoku ljubezni vsako leto v mesecu avgustu organizira tradicionalno zabavno in kulturno prireditev Büjraški dnevi, ki ohranja ljudsko izročilo in kulturno dediščino. V hiši ob mlinu se nahajajo turistično informacijska pisarna, stalna razstavna zbirka Büjraštvo na reki Muri ter prodajalna z moko iz mlina, izdelki domače obrti, zanimivo turistično literaturo ter osvežilno pijačo.

Celje je sedež Mestne občine Celje in tretje največje mesto po prebivalcih v Sloveniji. Leži ob sotočju reke Voglajne in Savinje v Spodnji Savinjski dolini. Celje je razvojno, kulturno, trgovsko, izobraževalno, poslovno, ekonomsko, administrativno, športno, zdravstveno in sejemsko središče Savinjske regije. Prva naselbina se je na tem območju pojavila v obdobju halštatske kulture. V času rimske vladavine se je Celje imenovalo Celeia in je bilo eno izmed najbolj cvetočih rimskih kolonij. Mestne pravice je Celje dobilo leta 1452 s podelitveno listino grofa Friderika II. Celjskega. Mesto so po izumrtju Celjskih grofov prevzeli Habsburžani. Celje ima lepo ohranjeno staro mestno jedro. Največje znamenitosti v mestu so Celjski grad, mestno obzidje, Vodni stolp, Knežji dvorec, Prothasijev dvorec, Narodni dom, Ljudska posojilnica, nekdanji minoritski samostan z Marijino cerkvijo, magistrat, starokrščanska krstilnica, cerkev sv. Daniela in še mnogo drugega. V neposredni okolici mesta se lahko odpravimo na krajši izlet na Aljažev hrib, Miklavžev hrib, v vas Svetina, Kapucinsko cerkev ali do Šmartinskega jezera. V bližini Celja so se razvila znana slovenska zdravilišča, ki soRimske Toplice, Laško in Dobrna.

Grad Otočec se nahaja blizu Novega mesta na Dolenjskem. Je edini vodni grad v Sloveniji in stoji na enem od otokov reke Krke. Njegova podoba se je oblikovala skozi stoletja. Nastanek gradu sega v sredino 13. stoletja, v leto 1252. Samo ime Otočec izvira od freizinških škofov. Lastniki gradu so se imenovali vitezi z otoka-de Werde ali otočani. Sredi 14. stoletja je bila stavba razširjena in je dobila tlorisno obliko črke L. Grad je bil dodatno utrjen po turškem pustošenju leta 1471. V drugi polovici 16. stoletja je začel dobivati renesančno podobo. V drugi polovici 17. stoletja je grajsko poslopje dobilo med drugimi predelavami tudi arkadirane hodnike v pritličju in obeh nadstropjih južnega trakta. Med drugo svetovno vojno so partizani grad požgali in takrat je najbrž tudi zgorel dragoceni arhiv, v katerem se je skrivala marsikatera zanimiva zgodba iz bogate zgodovine tega prelepega gradu. Po vojni je bil grad nacionaliziran. V gradu je danes luksuzni Hotel Grad Otočec in grajska restavracija z vrhunsko kulinarično ponudbo. V neposredni bližini hotela, na desnem bregu reke Krke, se nahaja Kamp Otočec. Slabih 300 metrov od grajskega kompleksa je Hotel Šport in motel, ki je namenjen predvsem tranzitnim potnikom. Zabavate se lahko v hotelu Šport, kjer imajo igralnico. Za poslovna srečanja je v hotelu na voljo sodobna kongresna dvorana. V restavraciji Tango je možno ob koncih tedna zaplesati ob zvokih žive glasbe. Otočec se je razvil tudi v športni center, ki ponuja odlične pogoje za tek in kolesarjenje, gostom pa so na voljo tudi igrišča za razne športne aktivnosti kot so tenis, golf in druge. Reka Krka v gornjem toku vabi na rafting, pod gradom pa lahko lagodno čolnarite ali lovite ribe. Grad Hotel Otočec je idealno mesto za romantično in nepozabno poroko, kjer se gostje lahko počutijo kraljevsko. Nudijo več aranžmajev kot so: Grajska poroka v Viteškem salonu, Viteška poroka, Poroka na prostem, Romantična poroka v soju bakel in sveč, Poroka na prostem z družico in starešino, Gosposka poroka ali Na sanjavi Krki. V zadnjem času so priljubljene piknik večerje na prostem pod šotorom, v grajskem parku. Park je oblikovan po vzorih angleškega krajinskega sloga. Najstarejša drevesa so stara dobrih sto let, večina pa je bila posajena po obnovi gradu v petdesetih letih 20. stoletja.

Terme Čatež so priljubljeno zdravilišče, ki obsega Poletno in Zimsko Termalno riviero. Poletna Termalna riviera obsega bazene ter atrakcije za otroke in odrasle kot so olimpijski bazen, bazen z valovi, 450-metrska počasna reka, bazen nepravilnih oblik, vodni park, bazena s podvodnimi masažnimi šobami in mnogo drugega. Imajo zabaviščni park in nudijo pestro gostinsko ponudbo. Zimska Termalna Riviera je največji pokriti kompleks bazenov v Sloveniji. Razprostira se na 2.300 kvadratnih metrih. V Termah Čatež za sprostitev in popoln oddih poskrbijo v wellness centrih in savna parku. K Savna parku sodi tudi nudistična plaža. V sodobnem Zdravstvenem centru v hotelu Čatež izvajajo programe zdravljenja in rehabilitacije. V hotelu Toplice je športno-rekreacijski center. Ta ponuja obilo rekreacije, športa in prijetnega druženja ob vsakem letnem času. Termalno središče Terme Čatež je priljubljena destinacija poslovnega turizma. Kongresne kapacitete so na voljo v hotelih Hotel Terme, Hotel Čatež in Hotel Toplice. Pri namestitvah je zanimiva Indijanska vas, ki vas ponese v svet starodavnih indijanskih plemen. V indijanskih šotorih lahko bivate kot pravi Indijanci. Na področju današnjih term so tople vrelce prvič odkrili leta 1797, vendar jih je leta 1842 preplavila Sava in nato so bili ponovno odkriti leta 1854. V zdravilišče so Čateške toplice začeli urejati v letih od 1924. Prve moderne objekte so zgradili po letu 1963.

Rogla se nahaja na Pohorju, približno 15 km od naselja Zreče, ki je znano predvsem po Termah Zreče. Rogla je naravno klimatsko zdravilišče in rekreacijski center. Za ljubitelje pohodništva so na voljo Lovrenška jezera, Klopni vrh, razgledni stolp, Osankarica, Šumik in drugo. Imajo tudi označene kolesarske poti. V zimskem času se Rogla spremeni v eno izmed najbolj priljubljenih in obiskanih smučišč. Smučarski užitki so z modernimi sistemi zasneževanja zagotovljeni od pozne jeseni do zgodnje spomladi. Na okoli 100 ha urejenih smučišč se nahaja 11 vlečnic, 2 štiri sedežnice in več deset kilometrov urejenih prog za smučarje tekače. Nudijo hrambo, izposojo in servis smučarske opreme. Od četrtka do nedelje je možna nočna smuka na smučiščih Jasa in Košuta. V okviru Šole sneženih športov Interšport organizirajo začetniške in nadaljevalne tečaje smučanja. V Fun parku Rogla je poligon za free style smučarje in deskarje. Na Rogli so možne nastanitve v hotelu Planja, bungalovih, apartmajih, Mladinskem prenočišču Jelka ali v planinski postojanki Dom na pesku. V sklopu hotela Planja je gostom na voljo wellness, velika večnamenska dvorana, seminarske sobe, otroški kotiček, aperitiv bar, galerija, internetni kotiček, informacijska točka, prodajalna spominkov in sodoben medico center s pulmološko ambulanto. V wellness centru imajo notranji bazen, whirlpool, savne, otroški bazen, masaže in kopeli.