Bled je priljubljen turistični kraj, saj ga zaznamujejo številne naravne lepote, ugodna geografska lega južno od Alp in zgodovinske znamenitosti. Značilno podobo Bleda z jezerom in otočkom sredi jezera ter gradom pozna skoraj ves svet. Na skali nad jezerom se ponosno dviguje Blejski grad, ki je po pisnih virih najstarejši grad na Slovenskem. Bled domačim in tujim obiskovalcem nudi številne možnosti za aktivno preživljanje časa. V letnem času lahko plavamo, se potapljamo, igramo odbojko na mivki, se odpravimo na poletno sankanje na Stražo, igramo mini golf, gremo na sprehod ali tek okoli jezera, kolesarimo in še mnogo drugega. V zimskem času se lahko drsamo, smučamo ali sankamo. Smučanje je obiskovalcem na voljo na Smučišču Straža, ki je le nekaj minut peš hoje oddaljeno od središča Bleda. Smučišče je osvetljeno v času nočne smuke in opremljeno z napravami za umetno zasneževanje. Celotna površina smučišča znaša okoli 6 ha, smučarska proga pa je dolga 1 km. Na Straži izposojajo tudi opremo in organizirajo šolo smučanja. Smučišče Straža ima vlečnico in eno dvosedežnico. Spodnja postaja je na okoli 500 metrih, zgornja pa na 634 metrih nad morjem. Sedežnica je bila prva turistična naprava, ki je bila na Bledu narejena po drugi svetovni vojni.

Pokljuka je visoka kraška planota v Julijskih Alpah, ki je dolga in široka okoli 20 kilometrov. Predstavlja največjo zaokroženo gozdno površino na območju Triglavskega narodnega parka. Je izhodišče za mnoge planinske izlete v visokogorje alp. V zimskem času Pokljuko prekrije debela snežna odeja, vendar so dostopne ceste z Bohinja in Bleda hitro prevozne. Pokljuka predstavlja glavni center teka na smučeh v Sloveniji. Vsako leto organizirajo svetovni pokal v biatlonu. Teren na Pokljuki omogoča poti za tek na smučeh po ravninskem delu, s klanca in v klanec, ki so primerne tako za profesionalne tekače kot tudi za začetnike. Ob hotelu Jelka se razprostira manjše smučišče, ki je najbolj primerno za družine in za začetnike. Vlečnica Jelka je opremljena s krožniki in je dolga 350 metrov. Poleg tega je alpsko smučanje na Pokljuki možno še pri Šport hotelu, kjer je vlečnica Šport, katere dolžina je 300 metrov in je opremljena s sidri. Pod Viševnikom na Rudnem polju se nahajata dve vlečnici. Za otroke predstavlja posebno smučišče v okviru vlečnice Storžek (baby lift), katere dolžina je 80 metrov. Pokljuka je v zimskem času idealna za sankanje in krpljanje. Ob hotelu Jelka se nahaja primerna brežina, v hotelu pa nudijo izposojo sank. Organizirajo tudi teren za nočno sankanje med baklami. Krpljanje omogoča sprehod v visokogorje tudi v zimskem času. Ob krpljanju se uporabljajo pohodne palice, primerna obutev pa so zimski čevlji. Poleg tega je Pokljuka pravi raj za ljubitelje turnega smučanja.

Mojstrana je gručasto naselje, ki se nahaja ob stiku Zgornjesavske doline s stransko dolino Vrata. Na nastanek in razvoj kraja je vplivalo fužinarstvo, saj so konec 14. stoletja v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo. V pisnih virih se Mojstrana prvič omenja leta 1590. Mojstrana je pomembno izhodišče v tri čudovite doline, ki so Kot, Vrata in Krma. Po zgraditvi gorenjske železnice v letu 1870 je pri vasi, približno 50 let, delovala cementarna, ki je izkoriščala glino in kredo ob vhodu v dolino Vrat in Kot. Lastnik in vodja cementarne je bil svetovno znani inženir Amman iz Nemčije. Danes so od cementarne ostali le še podirajoči se betonski stebri akvadukta. Mojstrana je bila že od nekdaj povezana s planinstvom. S prihodom Jakoba Aljaža (1845 – 1927), ki je leta 1889 prišel na Dovje kot župnik in seveda z železnico, se je turistična dejavnost in z njo povezano planinstvo le še povečalo. Smučišče v Mojstrani se nahaja malce izven vasi, pod razglednim hribom Jerebikovec in v bližini cerkve sv. Klemena. Smučišče upravlja podjetje Zajšek d.o.o., ki ima pod vlečnico tudi majhno okrepčevalnico. Smučišče se odpre takrat, ko je na smučišču dovolj snega za smuko. Vlečnica je dolga približno 650 metrov, opremljena je s sidri in ima kapaciteto okoli 700 smučarjev na uro. Smučišče v Mojstrani poleg dnevnega smučanja, ki poteka vsak dan od 9.00 do 16.00 ure, nudi tudi nočno smučanje od 18.00 do 20.00 ure. V primeru slabega vremena vlečnica ne obratuje. Ob vznožju smučišča se nahaja manjše drsališče, s katerim upravlja Športno društvo Mojstrana. Na lepo urejenem drsališču je po predhodnem dogovoru možno tudi drsanje za skupine.

Planina pod Golico je idilična vasica v občini Jesenice. Dostopna je iz središča Jesenic, kjer se od zdravstvenega doma vije strma cesta do naselja, ki je skrito med Karavankami. Leži ob južnem pobočju obmejne gore Golica, ki je priljubljena izletniška točka. Vas so včasih imenovali Planina in njeni prvi prebivalci so bili pastirji. Današnje ime je dobila po letu 1945. V mesecu maju in v začetku junija se travniki pobelijo z dišečimi cvetlicam, narcisami ali ključavnicami. Po ljudski pripovedki naj bi ključavnice dobile ime zaradi čebel. Planina pod Golico nudi obilo zanimivih ogledov, kot so Savske jame, cerkev sv. Križa, spomenik vojakom, ki so padli med drugo svetovno vojno, smučišče Španov vrh in kapelica, smučarski dom Črni vrh. Na pokopališču pri cerkvi se nahaja nagrobni spomenik znanega alpinista in fotografa Joža Čopa. V Savskih jamah so bila nahajališča železove rude. Zaradi pomanjkanja rude se je delo rudarjev v začetku 20. stoletja prenehalo. Cerkev sv. Križa je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Naročniki so bili Bucceleni, člani italijanske rodbine, ki so takrat gospodarili rudnikom v Savskih jamah. Smučišče Španov vrh je bilo zelo priljubljeno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2005 so ga ponovno oživili s pomočjo projekta Občine Jesenice. Okrepčamo se lahko v baru Žičnica na spodnji postaji žičnice Španov Vrh, kjer nam postrežejo s pijačo in čaji ali na kmečkem turizmu Betel, kjer nam postrežejo z dobro kmečko hrano in pijačo. Kmeči turizem Betel se nahaja na koncu vasi povsem ob vznožju Golice.

Podkoren je manjše naselje z gručastim jedrom, ki spada v Občino Kranjska Gora. Nahaja se v slikoviti Zgornjesavski dolini, ob vznožju hriba Jerebikovca, nad levim bregom reke Save Dolinke, ki ima svoj izvir le malce višje v Zelencih. Je mitnično mesto, saj je skozenj vodila tlakovana srednjeveška cesta in vozila poštna kočija. Tukaj se od glavne ceste Jesenice – Rateče odcepi cesta čez mednarodni mejni prehod Korensko sedlo v Avstrijo. Deli naselja Podkoren so Spodnji Koren, Zgornji Koren in Na gorici. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s turizmom in živinorejo. Podkoren si s Kranjsko Goro deli skupen turističen vzpon zaradi vsakoletnega svetovnega pokala Vitranc v alpskem smučanju. Pokal Vitranc je vsakoletno tekmovanje v alpskem smučanju za moške. Tekmovanje za pokal Vitranc se uvršča med tradicionalne prireditve, ki potekajo v času, ko je smučarska sezona na samem vrhuncu. Tekmovanje za pokal poteka že vse od leta 1961. Zelo priljubljena prireditev je dvodnevna, tekmuje pa se v dveh disciplinah, in sicer v sobotnem slalomu in nedeljskem veleslalomu. Smučišče Kranjska Gora je eno od najbolj popularnih in najlepših smučarskih središč v Sloveniji. Razlog za priljubljenost so nadmorska višina, ki omogoča lahek dostop, bližina mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo, odlični tereni za velika mednarodna tekmovanja v veleslalomu – svetovni pokal Vitranc in slalomu, zelo lahka in položna pobočja za začetnike ter dolgoletna smučarska tradicija. Smučišče Kranjska Gora je povezano z znanim smučiščem Podkoren, kjer je postaja svetovnega pokala v Sloveniji, smučarske steze pa se raztezajo po pobočju Vitranca, od Kranjske Gore mimo Podkorena in vse do Planice. Na smučiščih se nahajajo smučarske proge za čiste začetnike kot že tudi izkušene smučarje, ki se bodo najboljše počutili v Podkorenu na tekmovalnem poligonu za Svetovni pokal Vitranc v alpskem smučanju. Vsi mlajši obiskovalci in smučarski začetniki pa lahko izbirajo med vlečnicami tako v Kranjski Gori kot v slikovitem Podkorenu, kjer so vlečnice poimenovane po Vandotovih junakih – Kekec, Rožle, Mojca, Pehta, Tinkara, Bedanec. Za smučarske začetnike je poskrbljeno z veliko ponudbo smučarskih šol, kjer lahko izbirajo med učenjem alpskega smučanja, smučarskega teka ali deskanja na snegu. Na voljo je tudi izposoja smučarske opreme. Smučišče Kranjska Gora pa vabi tudi na nočno smuko na štirisedežnico Dolenčev Rut, Kekec in vlečnico velika Mojca.

Zelenica se nahaja na levi strani od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. Avto lahko pustite na urejenem večjem parkirišču pod spodnjo postajo smučišča Zelenica. Ob koncih tedna je lahko precej zasedeno, zato je bolje, če pridete že ob zgodnjih dopoldanskih urah. Smučarski center Zelenica privabi mnoge obiskovalce, saj so smučarske proge namenjene tako izkušenim smučarjem kot tudi tistim, ki se šele učijo. Predstavlja osrednji del turistične ponudbe v Podljubeljski dolini. Ljubiteljem turnega smučanja Zelenica predstavlja izhodiščno točko za spuste z Vrtače, Stola, Begunjščice in Suhega ruševja. Na Zelenici imajo na voljo tudi smučarsko šolo, kjer se lahko naučite alpskega smučanja ali deskanja na snegu. Poskrbljeno je tudi za okrepčilo in počitek, saj sta odprti Koča Vrtača na srednji postaji sedežnice in planinska koča na vrhu Zelenice. Smučišče ima dve sedežnice in tri vlečnice. Cene vozovnic so med nižjimi na slovenskih smučiščih. V poletnem času je Zelenica izhodišče za številne daljše in krajše planinske izlete in ture. Že v zadnjih ovinkih ceste, ki pelje proti prehodu iz Tržiške smeri, se desno odcepita poti na planino Korošico. Pot do vrha Zelenice traja približno uro in pol. Tam nas pričaka Planinski dom na Zelenici, ki je decembra 1999 popolnoma pogorel, sedaj se pa postopoma obnavlja. Zelenica je prehodna postojanka na turah proti Begunjščici (dve uri in pol), Vrtači (dve uri) in Stolu (tri ure in pol), le 15 minut pa imamo do Doma pri izviru Završnice. Bornova pot je pot, ki se prične na planino Preval na južni strani Begunjščice. Je slikovita pot skozi kamnite predore, ki jo je za dostop do svojih lovišč dal zgraditi baron Born. Ker je v predorih precej temno, je priporočljivo, da s seboj vzamete svetilko. Desno od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj se odcepi makadamska cesta na sedlo Ljubelj, ki je v zimskem času tudi sankališče. Sedlo je znano kot eno najstarejših gorskih prelazov v Evropi, ki so ga uporabljali že v rimskih časih.